SDS pod drobnogledom: za koga je – in za koga ni – prava volilna izbira

Pregled volilne izbire na prihajajočih državnozborskih volitvah po Gibanju Svoboda nadaljujemo z največjo opozicijsko stranko, SDS.

Spomnimo, naša ambicija je preko večdimenzionalne analize razgaliti pravo naravo političnih strank. Od tega, kakšne vrednote dejansko zastopajo, kako so organizirane, kadrovsko zastopane, kakšna so njihova kapitalska in medijska zaledja ter še kaj.

Na koncu umetni inteligenci prepuščamo oceno, za koga obravnavana stranka je in za koga ni smiselna volilna izbira.

1. Kako stranka razume samo sebe …

Slovenska demokratska stranka (SDS) zase pravi, da se zavzema za družbo svobodnih in dejavnih posameznikov, ki sprejema in ščiti delovanje prostega trga, hkrati pa lajša njegove socialne posledice. Statut je strogo formalističen in se glede vsebine sklicuje na program, ki ga sprejema kongres stranke. Zadnji program, sprejet na strankinem kongresu maja lani, je 16-stranski dokument z 8 tematskimi sklopi in sto dvema točkama.

V njem navajajo, da v SDS v središče svojega programa postavljajo naslednje vrednote: svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost, odgovornost in domoljubnost ter pozitiven odnos do okolja. Temeljne vsebinske postavke so:

• Identiteta, tradicija, domoljubje: poudarek na slovenski kulturni identiteti, judovsko-krščanski dediščini, spravi “na temelju resnice”
• Svoboda posameznika in pravna država močan poudarek na svobodi govora, varstvu posameznika pred samovoljo države
• Gospodarstvo: tržno + manj države: nižje/razumne davčne obremenitve, manj državnega lastništva, država kot servis
• Družba blaginje in socialna varnost: socialna pravičnost preko zaposlovanja, medgeneracijsko, vzdržne javne finance
• Zdravstvo in šolstvo: javna mreža z zasebniki: dostopnost in kakovost kot kriterij
• Varnost, migracije, obramba: strožji pristop do nezakonitih migracij, krepitev vojske
• EU/NATO in zunanja politika: izrazito pro-EU in pro-NATO
• Okolje in prostor: varstvo okolja ob razumni prostorski politiki, varna raba jedrske energije

Glede na program umetna inteligenca ocenjuje, da je SDS:
✅ desnosredinska konservativno-liberalna stranka – združuje ekonomski liberalizem (trg, podjetništvo, nižji davki, manj države v gospodarstvu) z izrazitejšim kulturnim in vrednotnim konservativizmom (družina, tradicija, identiteta).
✅ proevropska in proatlantska – jasno zasidrana v EU in Natu, z močnim poudarkom na varnosti, obrambi, zavezništvu z ZDA ter suverenosti držav znotraj EU.
✅ institucionalno in varnostno usmerjena – poudarja pravno državo, reformo pravosodja, svobodo govora, omejevanje političnih in kapitalskih monopolov ter “law & order” pristop k varnosti in migracijam.

… in kako deluje v praksi

Ocena delovanja SDS-a v praksi je po svoje zahtevna. Čeprav je stranka trikrat vodila državo, sta dva mandata bila nepopolna ter obremenjena z dvema večjima krizama – finančno/gospodarsko in zdravstveno (covid). Kljub vsemu lahko ugotovimo, da se stranka v dobršni meri ravna po svoji teoretski identitetni podstati, ne pa prav na vseh področjih.

Na oblasti je vedno pro-evropska in pro-atlantska, podpira tradicijo in domoljubje, tržno gospodarstvo z nižanjem davkov (npr. konkretna dohodninska reforma v prejšnjem mandatu, ki je vidno dvignila neto plače, a jo je Golobova vlada s posegom vanjo do dobršne mere izničila). Pri zdravstvu in šolstvu je odprta za zasebno pobudo, a ne gre v čisto privatizacijo, dela v smeri manjšanja birokratizacije države.

A številke kažejo, da javni sektor, vključno z ožjo državno upravo, tudi v času Janševih vlad raste (število zaposlenih v javnem sektorju se je v mandatu 3. Janševe vlade 2020-2022 povečalo za približno 5.000)., Obenem imajo vidni člani stranke nespoštljiv, negativističen in včasih celo vulgaren odnos do institucij pravne države (primer pred celjskim sodiščem ob sojenju v zadevi Trenta). V času covida je prakticirala izredno visoko državno potrošnjo za blaženje krize (“helikopterski denar”), kar je sicer glede na razmere do neke mere razumljivo, a v resnici bližje levim kot desnim politikam. Bolj striktna je bila v mandatu 2011-2013, ko je državno potrošnjo oklestila z zloglasnim ZUJF-om.

Kakorkoli. praksa kaže, da kljub temu, da gre za desno-konservativno stranko, globoko v njej še vedno utripa socialdemokratsko srce.

2. Kadrovska moč stranke

Osamosvojitelj in nesporni voditelj SDS je že 33 let Janez Janša – lani je bil desetič izvoljen za predsednika stranke. Zaradi tako dolgega staža in načina vodenja Janša pooseblja stranko, kar je lahko prednost v smislu učinkovitosti in operativnosti, pa tudi slabost v smislu razvoja notranje demokracije in strankinega nasledstva. Nekateri potencialni nasledniki so medtem že obupali in se sprijaznili s svojim mestom (Milan Zver) ali stranko zapustili (Anže Logar).

Kljub temu ob Janezu Janši stranka, ki ima 24 poslancev državnega zbora, 4 evropske poslance in 12 županov, premore še precej vidnih politikov: Jelka Godec, Romana Tomc, Aleš Hojs, Milan Zver, Branko Grims, Zvonko Černač, Žan Mahnič, Daniel Krivec, Franc Breznik, Andrej Hoivik. Za povprečnega Slovenca manj prepoznavni, a še vedno opazni so: Alenka Jeraj, Zala Tomašič, Anja Bah Žibert, Jože Tanko, Suzana Lep Šimenko, Tomaž Lisec.

Stranka je močna izvršilno, zadnja leta pa manj intelektualno, kot je še bila pred desetletjem ali dvema. SDS ima močan strokovni svet in lahko iz svojih vrst kadarkoli ponudi ministre za vse resorje: Andrej Šircelj (finance), Zdravko Počivalšek (gospodarstvo), Tone Kajzer (zunanje zadeve), Aleš Hojs (notranje zadeve), Janez Stušek (obramba), dr. Vasko Simoniti (kultura), dr. Jože Podgoršek (kmetijstvo), Zvonko Černač (infrastruktura in prostor), dr. Milan Zver (izobraževanje, znanost in šport), Romana Tomc (delo, družina in socialne zadeve), dr. Vinko Gorenak (pravosodje).

Intelektualni naboj v strankinem zaledju je včasih predstavljal od nje sicer organizacijsko neodvisen Zbor za republiko, ki pa ni več toliko aktiven in kadrovsko raznoliko zastopan kot pred dvema desetletjema, ko je bil ustanovljen.

Če je nesporno prvi operativec v ospredju stranke njen voditelj Janša, pa so v ozadju organizacijsko-operativne naloge razpršene na več posameznih operativcev z manjšim občim vplivom in močjo. Generalni sekretar stranke je od leta 2019 v javnosti manj znani Borut Dolanc. Magister elektotehniških znanosti je bil prej zaposlen na Telekomu Slovenije.

Strankin podmladek je dobro organiziran in aktiven, vodi ga Luka Simonič.

3. Organiziranost in terenska prisotnost

Slovenska demokratska stranka je najbolj številčna, najbolj terensko prisotna in najbolje organizirana slovenska politična stranka. Konec leta 2024 so imeli 29.019 članov. Od svojega nastanka je SDS sodelovala v šestih slovenskih vladah, od katerih je tri vodila. V 35-letni zgodovini samostojne Slovenije je na oblasti preživela dobro desetletje.

SDS ima 16 regijskih koordinacij in  210 občinskih odborov, kar pomeni, da ga nima zgolj v dveh slovenskih občinah. Znotraj stranke delujejo forumi in organizacije kot so Gospodarsko podjetniški forum, Klub županov in podžupanov, Krščanski forum, športni, kulturni in kmetijski forum, pa klub seniorjev, ženski odbor, Slovenska demokratska mladina in Inštitut dr. Jožeta Pučnika.

Na lokalnih volitvah 2022 je stranka dobila največ glasov (15,9 %) in občinskih svetnikov (583). Izmed 62 njenih kandidatov je bilo izvoljenih 13 županov, številni pa so bili izvoljeni z njeno podporo.

4. Finančna moč in kapitalsko ter medijsko zaledje

SDS je finančno dobro stoječa stranka. Letni prihodki (2024) znašajo 2,4 milijona evrov (slab milijon manj od Gibanja Svoboda), od tega 1,47 milijona evrov iz proračuna RS, 577 tisoč evrov iz proračunov lokalnih skupnosti,  216 tisoč evrov denarnih prispevkov fizičnih oseb in 124 tisoč evrov iz članarin. V letu 2024 so ustvarili 19,1 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki in v 2025 vstopili z 42 tisočaki na tekočem računu. Na podlagi bilance in izkaza poslovnega izida za navedeno leto UI finančno stanje SDS ocenjuje kot kapitalsko zelo močno, likvidnostno pa napeto.

Kapitalsko ima stranka zaledje v delu njej naklonjenega podjetništva in obrtništva, pa tudi znotraj nekaterih državnih in lokalnih podjetij, oziroma inštitucij, kjer so posamezni člani ali simpatizerji uspeli ohraniti svoje pozicije in vpliv iz časa, ko je stranka vodila vlado.

Odrinjena od vpliva in simpatij dominantnih tradicionalnih medijev, ki so pod patronatom levice in do SDS-a brez izjeme negativistični ali celo nastrojeni, so se v stranki pred dobrim desetletjem odločili zgraditi lasten medijski aparat, striktno namenjen nagovarjanju in utrjevanju lastne – desne volilne baze.

Ob manku lastnega kapitala za tak projekt so se najprej naslonili na ljudsko zbiranje denarja (delnice), nato pa na na madžarske zaveznike iz krogov Viktorja Obrana. Predhodnemu projektu – tedniku Demokracija (Nova Obzorja) se je v obliki televizije in spletnega portala pridružila Nova24TV, v času 3. Janševe vlade pa so z državnega Telekoma k Madžarom odprodali še Planet TV. Spodletelo jim je pri prodaji portala Siol.net, ki je danes propagandno orodje v rokah glavnega političnega konkurenta. Za strankine potrebe so vzpostavili še mrežo lokalnih portalov, na katerih večinoma reproducirajo vsebine iz drugih svojih glasil.

Po intenziteti uporabe družabnih omrežij se stranka zgleduje po svojem predsedniku, ki je strasten X-ar. Številni odkriti in prikriti profili širijo glavna sporočila stranke in njenih veljakov ter se lotevajo političnih nasprotnikov.

5. Podpora volivcev

SDS je na državnozborskih volitvah 2022 volilo 279.897 volivcev, oziroma 23,5 % (2.), na lokalnih volitvah 2022 114.720, oziroma 15,9 % (1.), na volitvah v Evropski parlament 2024 pa 206.386, oziroma 30,6 % volivcev (1.).

Javnomnenjska podpora SDS-u med opredeljenimi anketiranci (povprečje mesečnih anket – volilna-napoved.si) je sledeča:

Na državnozborskih volitvah 22. marca se SDS-u obeta prvo mesto. Manj verjetno drugo mesto bi bilo veliko razočaranje, vse ostalo pa težko verjeten popoln polom.