Upokojenci v veliki meri volijo SDS, mlajši volivci pa v bistveno večjem odstotku leve stranke. Še pred štirimi leti je to v veliki meri veljalo. Letos pa se je struktura volivcev levih in desnih obrnila na glavo.
Večina sogovornikov precej veliko segmentacijo po starosti, posebej ko gre za volivce Gibanja Svoboda, pripisujejo stanju medijske krajine in razlikam v konzumiranju medijev, ki so značilne med generacijami. A ne gre le za en sam vzrok, ocenjujemo s sogovorniki.
Leta 2022 je daleč največji delež glasov stranka SDS prejela med volivci starimi 65 let in več. V tej volilni bazi je tedaj SDS podprlo 24,3 % volivcev, medtem ko je med mladimi SDS izbralo skoraj 10 odstotnih točk oz. slabih 40 odstotkov manj volivcev, le 15,6 %.
Podpora Gibanju Svoboda je bila tedaj bistveno bolj enakomerno razporejena med vse starostne skupine, pri čemer je prav tako s starostjo naraščala, a bistveno manj, od okoli 35 odstotkov proti 39 odstotkom.
Letos je presenetljivo stabilen rezultat v razmiku nekaj odstotnih točk razlike v vseh starostnih skupinah zabeležila SDS, medtem ko so razlike v podpori Svobodi med starostnimi skupinami izjemne. Med mladimi do 24 let jih je Svobodo podprlo malo manj kot 17 odstotkov, med starejšimi od 65 let pa kar 42 odstotkov, skoraj trikrat toliko. Bistveno več kot sicer so med mladimi dobili tudi v trojčku NSi, SLS Fokus, Demokrati in Resnica. Pa tudi Levica. Vse naštete stranke pa imajo med starejšimi od 65 let zelo nizek delež podpore.
Tako so se odločali volivci po starostnih skupinah:
Hermetično zaprt medijski prostor močno vpliva na starejše, mladi imajo na spletu več ponudbe
Da gre v prvi vrsti starostno diskrepanco v rezultatu v veliki meri pripisati medijem, se strinjajo praktično vsi. Medtem, ko se mlajši volivci bistveno več informirajo na spletu in na družbenih omrežjih, televizije pa skoraj ne gledajo več, je pri upokojenski bazi televizija še vedno glavno sredstvo informiranja.
»Starejši so veliko na televiziji,« kjer je sprva vsebinsko kampanjo v zadnjih dveh tednih povsem zasenčila zgodba izraelskih posnetkov, »kjer je Golob napadel prvi in Janšo potisnil v obrambno linijo,« je prepričan Lojze Peterle, predsednik prve demokratične slovenske vlade po drugi svetovni vojni. Ocenjuje, da je javnost pred televizijskimi ekrani kupila idejo, ki so jo razširile televizije, da se je Janša »poslužil tujca, da bi napadel brata.«
Nepripravljenost Janše na afero sicer kaže, da najverjetneje niso v SDS organizirali ustvarjanja in predvajanja posnetkov.
Na družbenih omrežjih in na spletu je afera odmevala bistveno manj in drugače, z manj poudarka na viru posnetkov in nekaj več tudi na sami vsebini, ki so jo televizije povsem postavile v ozadje.
Jeretič: Svoboda se je strateško usmerila med starejše, Janša med mlajše in podjetnike
Televizije, posebej nacionalna TVS pa so le del širše, izjemno dobro strateško zastavljene kampanje, usmerjene v starostnike s strani Gibanja Svoboda, je prepričan strokovnjak za komuniciranje in politični analitik Sebastjan Jeretič.
»Televizija je bila kot aviacija, zračna podpora, ki v bitki meče bombe, medijske spine, a za veliko učinkovitost je bila potrebna tudi pehota, mreža aktivistov, ki je delala na terenu,« podaja vojaško prispodobo. Prepričan je, da je bila kampanja Svobode močno podprta s svetovalci, verjetno tudi iz tujine, ki so njihove aktivnosti usmerili v bazo, kjer so še lahko pridobili.
Robert Golob je s svojo terensko mrežo sistematično obiskoval domove starejših, pogosto so le ti ostarele spremljali tudi na volišča. Janez Janša je imel na drugi strani izjemno učinkovito skupino mladih, ki so oddelali kampanjo med svojo generacijo in tam se jim je tudi Janša pogosto pridružil, medtem, ko je domove starejših zanemaril.
Tako je Janša močno popravil rezultat med mladimi in med delovno populacijo, še posebej podjetniško, upokojensko krilo SDS pa je nekoliko zaspalo. K rezultatu bi lahko botrovalo tudi, da naj bi Janša pozive podmladka, da bi se podali po domovih starejših zavrnil, in jih pozval, naj se ukvarjajo s svojo generacijo.
Napihnjen blišč in prikrita beda dolgotrajne oskrbe
Usklajena kampanja med medijsko »aviacijo« in terensko »pehoto« pa je učinkovito delovala med starimi, po oceni Jeretiča pa tudi med Balkansko populacijo v Sloveniji.
Tudi vsebinsko je vlada kot svoj ključen projekt predstavljala dolgotrajno oskrbo, kjer so na vrat na nos v nedelujoč sistem dolgotrajne oskrbe prevedli 20.000 oskrbovancev domov starejših in jim tako znižali položnice. Slednje ni vplivalo le na omenjene oskrbovance domov starejših, pač pa še na nekaj, v veliki meri tudi že starejših svojcev, ki le tem pomagajo pri plačevanju domov starejših.
Nedodelanost sistema, gromozanske zamude pri dobavi informacijskega sistema in grozljive napake v kalkulacijah stroškov, ki bodo sistem že letos potopile, so v javnost v veliki meri prišle šele teden po volitvah.
V očeh upokojencev jim je »Golob dal božičnico,« dejstva, da jim zdravstveni in prispevek za dolgotrajno oskrbo na letni ravni vzameta več kot jim božičnica da, pa nihče ne opazi.
Levičarska upokojenska civilna družba
Naročniška vsebina
Brutalna kampanja, ki je igrala na zavist
Po oceni več sogovornikov tako brutalne medijske propagande kot letos še nismo videli. »igralo se je na čustva, kot je zavist,« ocenjuje eden od sogovornikov. Davčne razbremenitve se je prikazalo kot zakaj bi sam plačal 1000 evrov manj davkov, če bo sosed prihranil 10.000, hkrati pa bom zato sam prikrajšan za javne storitve. Podobno v odnosu do podjetnikov in zdravnikov.
V starejši bazi, ki je propagandi tradicionalnih medijev bolj izpostavljena, so tako uspeli populacijo bistveno skregati, polarizirati in narediti zavistne, ko je šlo za odločitev koga podpreti na volitvah.
Spletna kampanja »iz učbenikov«
Naročniška vsebina
Odločili so zadnji dnevi
Po oceni Jeretiča, je kampanja v zadnjih dneh mobilizirala okoli 50.000 volivcev in tako udeležbo s pričakovanih 65 dvignila na 70 odstotkov, večina teh glasov pa je šla Svobodi. Ti dodatni glasovi so tudi tisti, ki so nekoliko spremenili razmerja med poloma, glede na vsebinski začetek volilne kampanje.
A ne le med poloma. V zadnjih 14 dneh je Svoboda srkala tudi svoja koalicijska partnerja. Še 14 dni pred volitvami so Socialni demokrati kotirali celo do 12 poslanskih mest, tik pred volitvami 8, na koncu so jih dobili 6. Tudi Levica je pred volitvami kotirala do 8, na koncu so padli na 5, medtem, ko je Svoboda v istem času zrasla z 20 na 29.
Terensko delo in kredibilno vladanje
Kaj torej v danih razmerah preostane desnemu polu, če želi znova uloviti upokojence? Sogovorniki se strinjajo, da predvsem terenska kampanja in kredibilno vladanje, ob predpostavki, da bodo sestavili vlado.
»Vrenje, ki je nastalo zadnje leto, je treba ohraniti, okrepiti in razviti,« je prepričan Jeretič, medtem ko Peterle upa na več družbe pri obiskovanju domov starejših. Pri tem pa je ključno, da s pravimi politikami ohranijo kredibilnost med mladimi volivci.
In če bi uspeli »mirno depolitizirati« RTV Slovenija, tudi ne bi škodilo, čeprav se to zdi misija nemogoče.
Komentirajo lahko naročniki