Tako imenovani tretji blok, ki ga sestavljajo stranke NSi+SLS+Fokus, so v parlamentarni postopek vložile predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki davčno razbremenjuje gospodarstvo, podjetništvo in tudi zaposlene ter upokojencev.
Čeprav odhajajoča oblast straši, da bodo ukrepi zvratali dodatno milijardo proračunske luknje, Levica pa trdi, da bodo zgolj koristili bogatim, izračuni kažejo drugače. Korist bo imelo tako gospodarstvo kot navadnji ljudje, proračunski izpad pa bo za več kot polovico nižji.
Ukrepe so enotno pozdravila vsa ključna gospodarska združenja, ki pravijo, da gre za “prvi resen korak k vrnitvi Slovenije med konkurenčna gospodarstva.”
Zakon združuje različne rešitve: znižanje davka na dodano vrednost (DDV) na 5 % za 15 osnovnih živil ter na 9,5 % za elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo; zmanjšanje davka na oddajanje premoženja v najem s 25 na 15 %; uvedbo t. i. socialne kapice oziroma razvojne kapice pri 7 500 evrih bruto plače, ki bi omejila prispevke za socialno varnost; administrativno razbremenitev normirancev ter ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske in mikro s. p.; omogočila bi tudi uživanje polne pokojnine ob nadaljnji zaposlitvi in uvedla študentski s. p..
Predlagatelji pravijo, da želijo z zakonom znižati stroške življenja, okrepiti konkurenčnost ter olajšati poslovanje mikro in malim podjetjem. Z njim pa so tudi razdelili različne deležnike. Tako na eni strani gospodarstvo ukrepe zelo podpira, medtem ko je Levica zelo proti. A še bolj pomembno je vprašanje, če zakon po hudem trošenju Golobove vlade slovenski proračun sploh lahko prenese.
Delodajalci jasni: prvi predlog, ki več vrača kot jemlje
Obrtno‑podjetniška zbornica Slovenije (OZS) ter Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov so se na predlog odzvali z jasno podporo. V skupni izjavi so zapisali, da zakon naslavlja ključne izzive visoke draginje, ki jo poganjajo podražitve energentov in geopolitična negotovost. Po mnenju predsednika OZS Blaža Cvara gre za zakon, ki pomaga ljudem in vrača konkurenčnost slovenskemu gospodarstvu.
Cvar je izpostavil, da je to prvi resen korak k vrnitvi Slovenije med konkurenčna gospodarstva in da po letih zakonov, ki so ljudi in gospodarstvo obremenili za več milijard, ta predlog prvič jasno obrača smer – »več vrača, kot jemlje«. Generalni direktor OZS Danijel Lamperger dodaja, da gre za nujen premik, ki razbremenjuje ljudi in ponovno vzpostavlja razvojno okolje.
Delodajalske organizacije poudarjajo, da zakon celovito združuje ukrepe, ki hkrati pomagajo ljudem in izboljšujejo pogoje za poslovanje. Znižanje DDV na osnovna živila je po njihovem mnenju sistemska rešitev za zaščito kupne moči, ki bi morala postati trajna. Prav tako podpirajo razvojno kapico, razbremenitve za samostojne podjetnike in možnost, da upokojenci ob prejemanju pokojnine ostanejo delovno aktivni, kar naj bi pomagalo zapolniti pomanjkanje delovne sile. OZS opozarja, da zakon nikogar ne prikrajša, zato jih preseneča nasprotovanje nekaterih socialnih partnerjev.
Kritike Levice: zakon za bogate
Najostrejša kritika prihaja iz stranke Levica. Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je na novinarski konferenci dejal, da je predlog pripravil tako imenovani tretji blok brez posvetovanja z deležniki in da v njem ni ničesar, kar bi terjalo intervencijo. Levica meni, da zakon predvideva ukrepe za bogate, preostalemu prebivalstvu pa ne prinaša ničesar ali celo škodi.
Občutljiv je zlasti predlog za znižanje davka na oddajanje premoženja v najem; Juvan je izračunal, da bi najemodajalec pri mesečni najemnini 1.000 EUR na leto zaslužil 1.200 EUR več, zato bi se veselili samo tisti, ki imajo dovolj stanovanj. Levica tudi nasprotuje začasni zamrznitvi uporabe zakona o gostinstvu, ki omejuje kratkoročno turistično oddajanje stanovanj.
Najostrejši očitek leti na razvojno kapico. Juvan je povedal, da gre za »izrazito protisocialni predlog«, ki koristi le odstotku najbolje plačanih; po njegovem mnenju bo ukrep koristil bogatim prijateljem predlagateljev, med drugim šefu NLB Blažu Brodnjaku.
Levica tudi meni, da znižanje DDV na osnovna živila in energente ne bo končalo v žepih potrošnikov, temveč v dobičkih trgovcev, kar naj bi pokazala izkušnja iz Hrvaške. Ob predlogu, da se pogodba o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev samodejno ukine, Juvan opozarja na prisilno upokojevanje in diskriminatorno odpuščanje starejših delavcev, kar je ustavno sodišče že razveljavilo.
Levica je prepričana, da predlog ni razvojni, temveč bi v proračunu izvrtal milijardno luknjo, kar bi prisililo k rezom v javne storitve.
Desnica vam je pred volitvami obljubljala nižje obdavčitve plač, ampak če niste med 1 % najbolje plačanih v državi, na to kar pozabite. Bo pa obogatel vaš landlord in šef, če delate v kaki korporaciji ali banki.
Dan Juvan 👇 pic.twitter.com/lQewWNKYH1
— Levica (@strankalevica) April 15, 2026
Golobova vlada proračun zapušča v slabem stanju
Kritike prihajajo tudi iz finančnih in delovno‑pravnih krogov. Portal 24ur navaja, da sta finančni minister Klemen Boštjančič in minister za delo Luka Mesec takoj po vložitvi zakona opozorila, da bi predlog v proračunu povzročil milijardno luknjo. Po izračunih predlagateljev naj bi letni izpad prihodkov znašal okrog 570 milijonov evrov, kritiki pa ocenjujejo, da bi bil preko milijarde.
Fiskalni svet pa je novembra opozoril, da bi lahko interventni zakon zožil manevrski prostor fiskalne politike in spodbudil pričakovanja po novih državnih posegih.
Poročilo Fiskalnega sveta za april 2026 prikazuje, da so slovenske javne finance že zdaj pod pritiskom. Bruto dolg sektorja država (65,7 % BDP) se je sicer znižal predvsem zaradi inflacije. Državni proračun je imel v prvem četrtletju 2026 –700 mio EUR primanjkljaja; prihodki so medletno zrasli za 7,0 % (zaradi višjih prilivov iz DDV, EU sredstev in dohodnine), vendar rast odhodkov 13,0 % še naprej občutno presega rast prihodkov. Največ k rasti odhodkov prispevajo stroški dela, povezani z novim plačnim sistemom, ter investicije v obrambo, ki so bile medletno višje za okoli 45 %. Veljavni proračun za leto 2026 predvideva –2,1 mrd EUR primanjkljaja, ampak vse kaže, da bo ta konec leta precej višji.
Si torej, glede na Golobovo in Boštjančičevo zapuščino, Slovenija lahko privošči davčno razbremenitev, kot jo načrtuje tretji blok?
Po besedah odhajajočih politikov ne, a opravljeni izračuni, katere smo pridobili, kažejo na bistveno manjši izpad, kot ga komunicira poslavljajoča se oblast. Skupni izpad na letni ravni bi po izračunih znašal 787 milijonov evrov, ampak ker bi bil zakon uveljavljen s 1. 7. 2026, bi ta strošek na letošnji proračun vplival z “zgolj” 397 milijonsko luknjo.
Razliko bi bilo potrebno dobiti bodisi s klestenjem odhodkov, ki so se zadnja leta močno razrasli, bodisi z zadolževanjem. V prihodnjih letih pa bi se znižanje davkov, ki bi ponovno zagnalo gospodarstvo, v proračun lahko vrnilo preko večje potrošnje (ddv, trošarine), boljše produktivnosti in izvoza ter več prihodkov iz davka od dohodka pravnih oseb.
Komentirajo lahko naročniki