Logar vzpostavlja “ekosistem uspešnega in učinkovitega pregona,” kazenski pravnik pa opozarja na pasti StKOK-a

Vlada je potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (StKOK), eno ključnih predvolilnih obljub Demokratov.

Po besedah predsednika stranke Anžeta Logarja in pravosodnega ministra Mihaela Zupančiča naj bi nova ureditev pospešila pregon korupcije, organiziranega kriminala in kriminala belih ovratnikov.

Toda še pred začetkom parlamentarne obravnave zakon že sproža resne pomisleke dela pravne stroke in več neodvisnih institucij.

Predlog predvideva več pomembnih sprememb. Specializirano državno tožilstvo (SDT) bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK), ustanovilo bi se novo specializirano sodišče s pristojnostjo za celotno državo, Nacionalni preiskovalni urad pa bi obvezno prevzemal vse zadeve iz pristojnosti novega tožilstva.

Pomembna razlika glede na prvotne napovedi koalicije je položaj Komisije za preprečevanje korupcije. V koalicijski pogodbi je bilo predvideno vključevanje KPK v novi sistem SKOK, končni predlog pa ji ohranja status samostojnega organa. Na komisiji so to pozdravili, saj menijo, da morata biti preprečevanje korupcije in njen kazenski pregon ločena sistema.

Reforma pa bo zahtevala tudi dodatna sredstva. Po ocenah ministrstva bi zaradi novih zaposlitev na tožilstvu in sodišču do leta 2029 povzročila približno 13,8 milijona evrov dodatnih stroškov.

Vlada zakon v državni zbor pošilja po nujnem postopku, uporabljati pa bi se začel 1. januarja 2027.

Po besedah Anžeta Logarja zakon vzpostavlja “ekosistem uspešnega in učinkovitega pregona”, v katerem bodo vsi deležniki dobili več pristojnosti, hkrati pa tudi več odgovornosti. Mihael Zupančič poudarja, da bo ena ključnih novosti prehod s sodne na tožilsko preiskavo, kar naj bi bistveno skrajšalo kazenske postopke. Gospodarski in pravosodni minister sta zakon predstavila na simboličnem mestu – v stavbi na Litijski, ki jo je v spornem poslu preplačalo ministrstvo pod prejšnjo vlado.

Izpolnjujemo obljube. ✅

Vsak evro, ki se izgubi zaradi koruptivnih dejanj, na koncu plačajo ljudje. Zato je sprejetje predloga Zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih dejanj in organiziranega kriminala – StKOK ključni korak.

Odgovornost za prihodnost 🇸🇮! pic.twitter.com/K5lraBzU1V

— Anže Logar (@AnzeLog) July 16, 2026

Prav ta sprememba pa po mnenju kazenskega pravnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja odpira največ vprašanj.

Dejanski učinki verjetno ne bodo takšni, kot si jih predstavljajo predlagatelji

“Na prvo žogo se mi zdi, da je precej rešitev problematičnih in nepremišljenih. Bojim se, da gre bolj za politično željo pokazati napredek pri pregonu najtežjih oblik kriminala, dejanski učinki pa verjetno ne bodo takšni, kot si jih predstavljajo predlagatelji,” je za Zanima.me dejal Kovačič Mlinar.

Po njegovem mnenju zakon uvaja bistveno spremembo kazenskega postopka, ne da bi bila ta deležna temeljite strokovne razprave.

“V enem samem stavku je zapisano, da v teh zadevah ne bo več sodne preiskave. To pomeni zelo veliko spremembo, saj bomo dobili dva vzporedna sistema – enega za StKOK in drugega za preostala tožilstva,” opozarja.

Po njegovih besedah bi lahko takšna ureditev povzročila ravno nasproten učinek od napovedanega. Ker bo moral po novem preiskavo voditi tožilec in ne več preiskovalni sodnik, bi se lahko več dokazovanja preneslo na glavno obravnavo.

“Ko začneš tako kompleksen sistem, kot so policija, tožilstvo in sodstvo, spreminjati brez resnih analiz, ne moreš vedeti, kakšne posledice bo to povzročilo. Jaz bi celo rekel, da lahko na začetku pričakujemo povečanje sodnih zaostankov,” ocenjuje.

Dodaja, da slovenski sistem sodne preiskave pomeni pomembno varovalo tudi za obdolžence: “Preiskovalni sodnik je hkrati garant zakonitosti postopka in mora raziskovati tudi dejstva v korist obdolženca. Tožilec te dolžnosti nima, saj je nasprotna stranka v postopku. Zato gre za zelo veliko spremembo.”

Ob tem opozarja še na način priprave zakona: “Ne vem, kdo je avtor zakona. Poznam veliko kazenskopravnih strokovnjakov, pa z njimi o tem ni bilo govora. Kazenska zakonodaja se praviloma ne spreminja na tak način.”

Ponovitev zgodbe Šutarjevega zakona?

Na pomanjkanje javne in strokovne razprave niso opozorili le pravniki. Varuhinja človekovih pravic, predsednica računskega sodišča, Komisija za preprečevanje korupcije, informacijska pooblaščenka in zagovornik načela enakosti so v skupni izjavi poudarili, da tako obsežnih reform ni primerno sprejemati po nujnem postopku.

Pri tem so kot opozorilo izrecno omenili tudi izkušnjo s t. i. Šutarjevim zakonom. Podobno meni tudi Kovačič Mlinar, ki med obema zakonoma vidi vzporednice zaradi hitrega sprejemanja in odsotnosti širše strokovne razprave.

“Gre v veliko paraleli s Šutarjevim zakonom, ki je bil prav tako sprejet čez noč, brez posvetovanja s stroko in s problematičnimi rešitvami, predvsem zato, ker je šlo za politični projekt,” ocenjuje.