Rekordno število vojn: svet ni bil tako nevaren že od druge svetovne vojne

Svet pretresajo oboroženi konflikti, ki so vse intenzivnejši, kompleksnejši in imajo vse bolj mednarodno, ali bolje, meddržavno naravo.

Norveški inštitut PRIO iz Osla, švedski SIPRI iz Stockholma in nemški HIIK iz Heidelberga navajajo, da se je obdobje relativnega zmanjševanja oboroženih spopadov po koncu hladne vojne končalo, kar pomeni, da svet drsi v novo obdobje vojn.

Konflikti so vse bolj nasilni

PRIO je leta 2025 zabeležil 65 oboroženih konfliktov z udeležbo države, kar je šest več od prejšnjega rekorda leto poprej in največ po letu 1946. Težišče sta bili seveda Ukrajina in Gaza, v splošnem pa so tovrstni konflikti potekali v 35 državah. Največjo številčnost raziskave beležijo v podsaharski Afriki.

V vsakem od zadnjih enajstih let je bilo aktivnih več kot 50 takšnih konfliktov z udeležbo države. Primerljivo raven smo nazadnje beležili v začetku devetdesetih let, ko so potekale tudi vojne na območju nekdanje Jugoslavije, genocid v Ruandi, itd.

Sankcije vse bolj brez pomena

Zaskrbljujoča je rast meddržavnih oziroma internacionaliziranih konfliktov. V nasprotju s konflikti, pri katerih država posreduje proti na primer terorističnim ali separatističnim gibanjem, gre v tem primeru za zavestno odločitev politike neke države, da bo uporabila nasilje proti drugi državi.

PRIO je identificiral osem takšnih konfliktov, dvakrat več kot leta 2024 in največ po drugi svetovni vojni. To pomeni, da se je stabilnost mednarodnega reda skrhala do te mere, da se države ne bojijo več vstopati v oborožene spopade. Zaradi multipolarizacije sveta se je sankcijam proti uporabi nasilja vse lažje izogniti.

SIPRI zaradi drugačne metodologije navaja šest meddržavnih konfliktov, vendar prav tako ugotavlja podvojitev glede na prejšnje leto.

Vse več tudi nenasilnih konfliktov

SIPRI sicer ocenjuje, da se je število držav z oboroženim konfliktom zmanjšalo s 50 na 49. Vendar se je število velikih konfliktov z več kot 10.000 mrtvimi povečalo s štiri na pet. Svet ima torej nekoliko manj ločenih prizorišč, toda na nekaterih od njih poteka več vzporednih in intenzivnih vojn.

Najbolj pereči so koncentrirani v le nekaj regijah

Največ vojn po pričakovanjih poteka v podsaharski Afriki. HIIK jih je tam naštel 13, predvsem v Sudanu, Etiopiji, Demokratični republiki Kongo, Somaliji, Nigeriji, Maliju, Nigru, Kamerunu, Burkini Faso in Južnem Sudanu. V Aziji in Oceaniji je bilo sedem vojn, od tega pet povezanih z Mjanmarom. Na območju zahodne Azije, severne Afrike in Afganistana jih je bilo šest.

Ruski imperializem je uničil sanje o Evropi kot celini brez vojn. Slednja ima sicer ima eno samo vojno, vendar je ruska invazija na Ukrajino po številu žrtev najhujši konflikt na svetu. SIPRI v Ukrajinski vojni za leto 2025 ocenjuje približno 78.350 mrtvih, kar predstavlja znatno manjše številke od večine relevantnih analiz, o katerih smo že pisali.

Ukrajini sledijo Sudan z 18.447, Izrael in Palestina s 16.933, Mjanmar s 15.468 ter Nigerija z 12.096 smrtnimi žrtvami.

Ob teh velikih vojnah se ponovno odpirajo tudi meddržavna žarišča: Indija – Pakistan, Afganistan – Pakistan, Kambodža – Tajska, Iran -Izrael, DR Kongo – Ruanda ter širše soočenje Rusije in Ukrajine z vključevanjem severnokorejskih sil. Vse več držav je hkrati prizorišče večih konfliktov. Mjanmar in Izrael sta jih imela vsak po pet, več kot tri pa tudi Afganistan, Kamerun, Mali, Nigerija in Pakistan. Samo 16 od 35 prizadetih držav je gostilo en sam konflikt.

V petih letih toliko mrtvih kot prej v dvajsetih

Upoštevati je potrebno tudi nasilje islamskih skrajnežev nad kristjani v podsaharski Afriki, posebno v Nigeriji. To je najvišja raven enostranskega nasilja po genocidu v Ruandi leta 1994.

Dolgoročna primerjava žrtev je grozljiva: med letoma 2021 in 2025 je bilo po raziskavah inštitutov v konfliktih ubitih več kot 930.000 ljudi, kar je približno toliko kot v celotnih dvajsetih letih pred letom 2021.

SIPRI zaradi drugačnih virov navaja nekoliko nižjo številko, 238.000 mrtvih v letu 2025, oziroma 4,2 odstotka manj kot leto prej. Toda tudi po tej oceni je bilo leto 2025 drugo najbolj smrtonosno po letu 2018. Do sredine leta je bilo prisilno razseljenih še približno 117,3 milijona ljudi.

Vidimo torej, da se konflikti stopnjujejo: ne le, da se vanje vpleta vse več držav, postajajo tudi vse bolj smrtonosni. Veliko vlogo igrajo zunanji dejavniki, ki nestabilne države in regije uporabljajo kot svoje satelite, pri tem pa gredo številke predvsem civilnih žrtev v nebo.