“Smrt enega je tragedija, smrt milijonov je statistika,” je modroval Stalin. A tudi statistika je ujela njegovega naslednika: Putinova ukrajinska avantura je predvsem na ruski strani povzročila primanjkljaj delovne sile, psihične travme povzročajo socialne probleme in rast nasilnega kriminala, demografska škoda pa je na obeh straneh nepopravljiva.
Ti se zato odločata za popolnjevanje s tujimi pripadniki: Ukrajina uradno novači vojake s celega sveta, in kljub upadu začetnega navdušenja se v njenih vrstah bojuje precejšnje število tujih prostovoljcev. Tujci na ruski strani so se na bojišču večinoma znašli malo manj prostovoljno.
Rusi še vedno z “mesoreznico”
Rusi se v svojih napadih tradicionalno poslužujejo masovnih frontalnih napadov, ki prinašajo veliko mrtvih. Cinično rečemo, da upajo, da imajo več vojakov kot Ukrajinci nabojev. Takšno divjanje na Zahodu opisujejo kot meatgrinder, mesoreznico.
Čeprav je Rusija pred časom preizkušala bolj dovršeno taktiko infiltracije, se statistike žrtev niso bistveno spremenile. Ukrajinci so pod taktirko obrambnega ministra Fedorova ubrali preprosto logiko: povzročiti večje število žrtev od ruske mobilizacijske sposobnosti.
Problematiko so naslovili sistematično: izračuni se sicer razlikujejo, a velja, da je Kremelj na bojišče zmožen postaviti 40.000 pripadnikov mesečno; Ukrajinska stran meni, da bi se tehtnica znatno prevesila v korist branilcev, če bi agresorju zadali 50.000 žrtev na mesec.
Metrika je trenutno opredeljena v formuli žrtev na kvadratni kilometer osvojenega ozemlja na mesec, kot lahko vidimo v spodnjem grafu. Cilj je zadati 200 žrtev na to površinsko enoto.
🔴 Ukraine’s Defense Minister Mykhailo Fedorov announced a strategy to neutralize 200 Russian personnel for every kilometer gained in Russia’s war, citing over 141,500 Russian casualties recorded by the military since the beginning of 2026. pic.twitter.com/4NWQFgo4Mz
— UNITED24 Media (@United24media) May 22, 2026
Februarja in marca je bila ta številka dosežena, potem pa je sledil upad, ki je sovpadal z dvema pomembnima dejavnikoma: prvič, Ukrajinci so z zgodnjimi operacijami zdesetkali Ruse do nivoja nesposobnosti izvedbe spomladanske ofenzive, kar pomeni zajezitev aktivnosti agresorja, in drugič, ob izjemni podpori daljinsko vodenih sistemov je Ukrajincem v letošnjem letu uspelo osvoboditi 590 kvadratnih kilometrov.
Ukrajinska stran sicer redno objavlja svoja poročila o ruskih žrtvah, številke pa se navadno gibljejo med 700 in 1.500 na dan. Ukrajinci sicer zelo neiskreno govorijo o žrtvah na lastni strani, Rusi pa o svojih zvesto molčijo.
Laži in resnice o žrtvah
Naročniška vsebina
Skrivanje in prikrita grobišča
Naročniška vsebina
Rusov ni več “kot Rusov”
Pomanjkanje domače sile hočejo reševati z uvozom. Ti kadri so precej raznoliki, v praksi pa se ločijo na kaste. Najprej izstopata dve kategoriji:
- “Prostovoljci” z bratske Kube ne tvorijo samostojne bojne formacije, pač pa so dodeljeni v ruske enote. Kubanski viri ocenjujejo, da se na ruski strani bojuje med 10.000 in 25.000 njihovih rojakov. Najdemo jih v logistiki, inženirstvu ter varovanju, deloma tudi v bojnih enotah, rekrutirani pa so pod pretvezo obljub boljšega življenja.
- Redne vojaške strukture iz prav tako bratske Severne Koreje so v veliki večini delovale v Kurski oblasti, skupno število je znašalo med 10 in 15.000. Zahodni mediji poročajo o okoli 4.700 žrtvah, poleg pehotnega bojevanja so Ruse nadomeščali pri inženirskih nalogah, koordinaciji artilerijskega ognja, itd.
Nekoliko manj znane skupine pa so:
- Latinskoameričani (Kolumbija, Peru…): tamkajšnji karteli so v ruske sile v vajeništvo pošiljale operaterje dronov; imajo precej visok status
- Južnoazijci (Indijci in Bengalci v stotinah, Nepalcev je do 3.000) in Jemenci, ki jih novačijo Hutijevci nasedajo obljubam o dobro plačanem delu in izobrazbi. Njihova življenja so vredna manj, poleg delovanja v prvih vrstah opravljajo nevarnejše službe v zaledju, kjer so pogosto tarče ukrajinskih dronov.
- Srednjeazijci: moške iz nekdanjih sovjetskih republik na začasnem delu v Rusiji rekrutirajo varnostni organi pod grožnjo zapora ali izgona. Brez pravnega varstva so prisiljeni služiti režimu, po pravilu so poslani v prve vrste. Od začetka vojne je številka dosegla 12.000, od tega zgolj Uzbekov 2.000.
Zavajanje revnih in naivnih
Najnižje na lestvici pa so Afričani. Bob Marley je v pesmi Buffalo Soldier prepeval “stolen from Africa, brought to America” (ukraden iz Afrike, prepeljan v Ameriko). Ti vojaki so bili v resnici kupljeni od drugih Afričanov, tisti, ki danes služijo v Rusiji, pa so privedeni z lažmi o šolanju, zaposlitvi, plačilu in državljanstvu. V letošnjem letu naj bi si Putinovi agenti zadali cilj nanovačiti 18.500 pripadnikov v vsaj 36 državah.
Afričane je kot socialno najšibkejšo populacijo najlažje zvabiti v vojno. Medtem ko nekateri vedo, da bodo služili v vojski (obljubljeni so jim zaledni položaji in plače okoli 2.000 dolarjev), druge verjamejo, da bodo opravljali civilne službe.
Koliko je vredno življenje Afričana?
Po prihodu v mater Rusijo so prisiljeni v podpis pogodbe v jeziku, ki ga ne razumejo, in po nekaj dneh ali tednih “usposabljanja” jih čaka mesoreznica. Rusija želi zadostiti njenim potrebam po množičnosti, in ne usposobiti kakovostnih vojakov. Ukrajinski urad, ki bdi nad vojnimi ujetniki, je izračunal, da se največ smrti (42 %) tujih vojakov zgodi v prvih štirih mesecih, med Afričani pa so številke še večje. Ruska dokumentacija pravi, da umre do 22 % v boj poslanih Afričanov.
Temu botruje slaba usposobljenost ter manjvrednost: preživeli večkrat pričujejo o rasizmu in izživljanju s strani ruskih pripadnikov. Povedo, da plače zaostajajo, nadomestila za poškodbe ali smrt niso nikoli nakazana, podvrženi pa so grožnjam in izsiljevanju.
Potrošna sila
Odnos prikazujeta spodnja posnetka, kjer se Rusi posmehujejo plešočim temnopoltim “potrošnim” vojakom in jih obkladajo z žaljivkami.
In the video, a Russian humiliates an African mercenary with an anti-tank mine strapped to his torso and says that he is about to “run and hop through the woods.” pic.twitter.com/zr2bnw9F7O
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) January 9, 2026
“Look how many disposable ones.”
Shocking footage shows Russian soldiers mocking African recruits as Moscow ramps up its foreign recruitment to fuel the front lines.
pic.twitter.com/vVHAOelclC— UNITED24 Media (@United24media) January 11, 2026
Svarila in protesti
“Vzeli so mi potni list in mi dali puško,” je pričeval neki vojak, drugi (spodnji posnetek) svarijo ostale, naj ne nasedajo: “To je vojna, v kateri boste umrli.” Družbena omrežja so polna pretresljivih zgodb.
🔴 Captured Kenyan POW warns against joining Russian army recruitment schemes. pic.twitter.com/kNmlfKeWMF
— UNITED24 Media (@United24media) May 22, 2026
Source: https://t.co/wFl0Fa1uaL
— Tymofiy Mylovanov (@Mylovanov) February 9, 2026
Težko bi našli podsaharsko državo, kjer Rusi ne novačijo. Ponekod so se svojci umrlih in pogrešanih organizirajo v protestna gibanja in zahtevajo pravico; protesti so potekali v Kamerunu, Južni Afriki in Gani, največji odpor pa je v Keniji, kjer je bilo razkrito omrežje, ki je več kot 1.000 Kenijcev zvabilo v vojno.
Afriška družba je na tovrstne zlorabe ranljiva, ozaveščenost nizka, odzivi oblasti pa medli, zato trendi kažejo, da bodo afriški borci v ruskih rokah vse bolj pogosto orodje za prestrezanje ukrajinskega streliva. A tudi če Rusi izpolnijo zadani cilj novačenja v letošnjem letu, bodo vsi Afričani skupaj pokrili le za kakšna dva tedna žrtev.
Komentirajo lahko naročniki