Slovenski paradoks: zaposlenih v sektorju država podpovprečno, stroški zanje nadpovprečni

Predsednik vlade Janša je ob predstavitvi prvih ugotovitev nove vlade med pomembnejšimi vprašanji izpostavil razporeditev zaposlenih v javnem sektorju. Poudaril je, da rast števila zaposlenih (iz 125 tisoč na čez 190 tisoč v času samostojne Slovenije -ožji javni sektor brez državnih družb) ni bila enaka na vseh področjih in da je bila ponekod upravičena, zlasti zaradi demografskih sprememb in novih nalog države.

Več pomislekov je izrazil glede administracije in področij, kjer se je zaposlenost povečevala hitreje od obsega storitev oziroma doseženih rezultatov. Vlada zato napoveduje »mehko prestrukturiranje«, ki naj bi potekalo predvsem prek kadrovskih načrtov, naravnega odliva zaposlenih, racionalizacije in decentralizacije državne uprave.

Kot enega primerov je Janša navedel osnovne šole. Po podatkih, ki jih je predstavil, se je od leta 2002 število učencev povečalo za sedem odstotkov, število učiteljev pa za 26 odstotkov. Razmerje se je tako znižalo s približno 13 učencev na učitelja na 9,6. Ob tem je opozoril tudi na slabšanje rezultatov slovenskih učencev v mednarodnih primerjavah. Pri zdravstvu in socialnem varstvu pa je ocenil, da je povečanje števila zaposlenih zaradi staranja prebivalstva in večjih potreb vsaj deloma upravičeno.

Javni sektor je precej širši od sektorja države, ta pa od državne uprave

Pri teh številkah je pomembno, kaj sploh primerjamo. Sektor država ne pomeni samo ministrstev, občin in uradnikov. OECD vanj vključuje centralno in lokalno raven države, sklade socialnega zavarovanja, agencije, javne zavode ter druge ustanove pod javnim nadzorom. Sem zato sodijo tudi številni zaposleni v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Širši javni sektor vključuje še javne družbe.

Mednarodne primerjave dodatno zapleta dejstvo, da države javne storitve organizirajo različno: nekje so denimo učitelji in zdravstveni delavci večinoma neposredno javni zaposleni, drugje iste storitve v večji meri opravljajo zasebne ali neprofitne organizacije, ki jih financira država.

Po samem deležu zaposlenih Slovenija med državami OECD ne sodi v vrh. Leta 2023 je bilo v sektorju država zaposlenih približno 16,8 odstotka vseh zaposlenih, povprečje OECD pa je znašalo 18,4 odstotka. Precej višji delež imajo nordijske države: Norveška 30,1 odstotka, Švedska 28,2, Danska 27,3 in Finska 25,2 odstotka. OECD obenem ugotavlja, da je delež zaposlenih v sektorju država med letoma 2019 in 2023 na ravni organizacije ostal razmeroma stabilen in se je povečal za 0,3 odstotne točke.

Slovenija bolj izstopa pri stroških zaposlenih

Primerjava je drugačna pri plačah in prispevkih. Leta 2023 so nadomestila zaposlenim predstavljala 24,1 odstotka vseh slovenskih javnih izdatkov. Povprečje OECD je znašalo 20,6 odstotka, med članicami OECD, ki so hkrati članice EU, pa 20,3 odstotka. Za primerjavo: v Nemčiji je bil delež 16,7 odstotka, v Italiji 16,4, Avstriji 20,2, na Češkem 22,1 in na Danskem 30,3 odstotka.

Slovenija je bila tako po deležu zaposlenosti v sektorju država pod povprečjem OECD, pri deležu izdatkov za zaposlene pa nad njim.

Razlike so vidne tudi po posameznih področjih. Slovenija je leta 2023 za zdravstvo namenila 7,4 odstotka BDP, povprečje evropskih članic OECD pa je bilo 7,2 odstotka. Za izobraževanje je namenila 5,4 odstotka BDP, evropsko povprečje OECD pa 4,7 odstotka. Pri socialni zaščiti je bila Slovenija s 17 odstotki BDP pod povprečjem OECD-EU, ki je znašalo 19,3 odstotka. Za splošne javne storitve je namenila 4,6 odstotka BDP, prav tako manj od evropskega povprečja 5,9 odstotka.

Strošek države niso samo plače

OECD zato spremlja tudi tako imenovane produkcijske stroške države, ki poleg plač vključujejo blago, storitve in zunanje izvajalce. Ti so leta 2023 v povprečju OECD znašali 20,8 odstotka BDP. Najvišji so bili na Finskem z 31,1 odstotka, Švedskem s 30,3 in v Franciji z 28,4 odstotka. Pri Sloveniji je zanimiva predvsem rast zunanjega izvajanja: med letoma 2023 in 2024 se je ta postavka povečala za 0,6 odstotne točke BDP, največ med državami z razpoložljivimi podatki.

Mednarodne primerjave tako kažejo precej raznoliko sliko. Slovenija po številu zaposlenih v sektorju država ni med državami z največjim deležem javne zaposlenosti, je pa nad povprečjem pri deležu izdatkov, namenjenih zaposlenim. Hkrati se razmere med posameznimi deli javnega sektorja precej razlikujejo. Napovedano prestrukturiranje bo zato predvsem vprašanje razporeditve kadrov, stroškov in organizacije posameznih javnih storitev, konkretnejša slika pa bo znana ob predstavitvi kadrovskih in proračunskih načrtov za prihodnji dve leti.