Hibridno vojskovanje Rusije na ozemlju evropskih držav: ne zgolj droni, še kaj drugega

Nemčija je Rusijo uradno obtožila odgovornosti za incident z droni na letališču v Leipzigu, ki se je odvil v začetku avgusta. Nemci z 18. septembrom zapirajo ruski konzulat v Bonnu, v odgovor pa jim Rusija grozi s povračilom. 

Dogajanje ni le odraz diplomatskega nestrinjanja, pač pa kaže na to, da raven odnosov med državama strmoglavlja. Kremelj hoče “kaznovati” ne le nemško, pač pa na splošno evropsko podporo Ukrajini tudi tako, da izvaja operacije hibridnega bojevanja proti državam evroatlantskih povezav.

Ne gre za delovanje kje daleč stran preko proksijev, temveč za neposredno vpletenost ruskih operativcev v sovražno delovanje na našem ozemlju.

Videli bomo, da Rusi obvladajo več kot le sabotaže: vse od dronskih in propagandnih akcij do kršenja zračnega prostora, tihotapljenja migrantov in sodelovanja s političnimi vrhovi evropskih držav. Kakorkoli, Rusija je še enkrat potrdila svojo naravo teroristične države, proti kateri pa Evropa nima učinkovitega protiukrepa.

Rusi bi razstreljevali

Leipziška zgodba se je odvila v noči s 4. na 5. avgust, ko so ob ukrajinskem transportnem letalu Antonov na letališču Leipzig/Halle našli dron z več sto grami eksploziva. Vžigalnik je zatajil, zato do eksplozije ni prišlo.

Deset dni kasneje so preiskovalci našli še dele drugega drona in sledove enakega eksploziva, poleg tega pa anteno in kovinske dele, ki bi lahko pripadali še eni napravi. Našli so tudi kraj manjše eksplozije.

Lepiziško letališče je logična tarča za napad, saj predstavlja eno ključnih logističnih vozlišč tako Bundeswehra kot preskrbe Ukrajine z orožjem in strelivom. Tam na evropskem sedežu ukrajinskega podjetja Antonov Airlines domujeta tudi dva Antonova A-124, drugi največji letali na svetu (največjega, An-225 so Rusi uničili), ki služita za prevoz težkih tovorov. Eden od ciljev napadalcev je bilo verjetno njuno uničenje (dron je bil najden ravno v bližini tovrstnega letala).

Poleg tega je vsakršna škoda na vojaški logistiki Nata Rusom dobrodošla, obenem pa gre za preizkušanje odpornosti Nata oziroma Nemčije same.

Preiskovalcem je po DNK sledeh uspelo identificirati napadalca, in sicer Belorusa tudi z ruskim potnim listom ter Rusa z dvojnim (latvijskim) državljanstvom. Oba sta iz Nemčije pobegnila, najverjetneje pa gre za preko posrednikov “najeta” izvajalca, in ne za vrhunska agenta ruskih tajnih služb.

Ni bilo prvič

Kljub razmeroma jasni sliki ruska retorika ostaja nespremenjena: V Kremlju trdijo, da so dokazi ponarejeni, ter da je zaostrovanje odnosov “resna napaka” Nemčije. Menijo, da gre za provokacijo Zahoda, ki koristi vojaški industriji in Ukrajini.

A širša slika daje prepoznaven ruski modus operandi: julija 2024 je na istem letališču že zagorel paket DHL z zažigalno napravo, tik preden bi ga naložili na letalo, podobne naprave pa so odkrili tudi na Poljskem in v Veliki Britaniji.

Napadi so bili tako preprečeni, litovsko tožilstvo pa je nič kaj presenetljivo ugotovilo, da za operacijo eksplozivnih paketov stoji GRU (ruska vojaška tajna služba). Enaki sumi obstajajo pri požigu Ikeine trgovine v Litvi in trgovskega mega centra na poljskem, kjer je bilo uničenih 1.440 trgovin.

A izzivanje v zraku ostaja precej bolj priljubljeno od požigov. V času agresije na Ukrajino smo pisali o incidentu, ko so ruski lovci ogrožali britanske ali pa kršili zračni prostor tako rekoč vsake države severne Evrope.

Obenem smo pred kakim letom obširno pisali, da skrbi v Evropi vzbujajo roji dronov nad kritično infrastrukturo, predvsem nad letališči, rafinerijami, elektrarnami, pristanišči in ladjedelnicami, pa tudi nad bolnišnicami. Grožnja je izhajala s t.i. ruske senčne flote, katero je Ukrajincem nedavno uspelo drastično zmanjšati.

Prav tako so nad Romunijo romunske in Natove sile nedavno sestrelile nekaj dronov, ki na vzhodnem krilu zavezništva postajajo stalnica.

Se bo NATO spotaknil sam ob sebe?

“Obstaja skrb, da bi Rusija lahko skušala ustvariti nekakšno provokacijo. Drega v NATO,” meni Murray Brewster, kanadski poznavalec. “Namen je večinoma političen,” pojasnjuje in omenja špekulacije, da naj bi direktor Cie na nenapovedanem obisku v Moskvi skušal opozoriti Ruse, naj tega ne počnejo.

Kako bi izgledal vpad Rusije v NATO? Ne bi šlo za vojaški napad, pravi, saj je Rusija vojaško prešibka. “Rusija bi hotela ustvariti incident z Natom v smislu hibridnega bojevanja, ki ga je moč politično zanikati, a s politično zmedo povzročil, da se NATO odzove in se spotakne sam ob sebe. Ideja je diskreditacija Nata kot institucije v očeh Vzhodnoevropejcev.”

Neposredne rešitve nimamo

Elizabeth Braw z Atlantskega sveta opozarja, da imajo sedanje oblike delovnja z droni, požigi in podobno, za cilj tako rekoč vsakega izmed nas, nova oblika agresije pa ne sledi nikakršnim pravilom in ne spoštuje svetosti človeškega življenja. “Na to se odzvati in se hkrati izogniti vojni je izjemno težko,” potoži. “Vedno smo korak zadaj”.

Nekdanji litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis se strinja, da ne vemo, kako se odzvati. “Mislim, da bomo tega videvali le še več,” pravi. Ni pa le zračna obramba tista, ki lahko takšne napade odvrne: Putinu moramo zvišati ceno vojne, meni, in oborožiti Ukrajino, da ga bo z večjo učinkovitostjo silila k miru.

Pritisk migrantov

Ruski pristop pa je mnogo barvitejši od zgolj kinetičnih groženj. Vplivanje na družbo, zavest in politiko je večinoma učinkovitejše, in marsikdo se še spomni popolnoma ustavljenega migrantskega vala na poljsko – beloruski meji.

Projekt se nadaljuje preko rovov, in nedavno je bil v podzemnem spopadu z migranti skoraj ubit litovski mejni stražar. Znano je, da so ruske strukture (obveščevalne službe, Wagner) velik motivator ilegalnih migracij.

Kot nekoliko drugačen dejavnik destabilizacije družbe pa Rusi občasno mobilizirajo svoje manjšine v nekdaj podrejenih državah (Baltik, Moldavija), kjer ustvarjajo politična trenja in družbeni pritisk, ki se lahko sprevrže v varnostno tveganje.

Od lažnih profilov…

Hkrati so Rusi izjemno močni pri ustvarjanju javnega mnenja. Množično ustvarjanje lažnih profilov in internetnih botov se pojavlja po vsej Evropi, najbolj pa je ta način do izraza prišel v Romuniji, kjer sta proruska predsedniška kandidata Gheorghescu in Simion skorajda osvojila predsedniški stolček.

Število je nemogoče oceniti, a lansko poročilo diplomatske službe EU EEAS pravi, da v analiziranih operacijah evidentiralo približno 38.000 kanalov oziroma računov. Kar 28.000 oziroma 73 % jih označuje za “potrošne”, namenjene kratkotrajni uporabi in hitri zamenjavi, večina pa jih izvira iz Rusije.

… preko lažnih novic…

Obstajajo tudi spletni portali z rusko propagando. Omenimo le nekaj primerov dobre prakse soočanja z njimi. Francoska vladna služba Viginum je pri operaciji Portal Kombat odkrila najmanj 193 povezanih propagandnih portalov.

Pet izmed njih, namenjenih občinstvu v Franciji, Nemčiji, Španiji, angleško govorečih državah in na Poljskem je v manj kot treh mesecih objavilo več kot 152.000 besedil. Vsebine so bile avtomatizirano prekopirane z ruskih agencij, proruskih profilov in Telegrama.

Švedska Agencija za psihološko obrambo je v operaciji Doppelgänger odkrila, da je ruska Social Design Agency izdelovala ponaredke strani evropskih medijev in jih širila prek navidezno lokalnih profilov. Iz več kot 3.000 razkritih notranjih dokumentov je razvidna podpora ciljem ruske države: zmanjševanje podpore Ukrajini ter ustvarjanje nezaupanja v Zahod.

… in neposrednih političnih operacij

Z obračanjem javnega mnenja v svoj prid gredo z roko v roki neposredne politične operacije. Tu pomeni direktno sodelovanje z državnim vrhom, ki zaradi nekega interesa začne delovati v korist Rusije. V Evropi je po proruskosti najbolj slovela Orbanova Madžarska, sedaj pa jo je nasledila Ficova Slovaška.

Pri sosedih je bilo javno znano, da Rusi usmerjajo Fideszovo volilno kampanjo, čeprav je okoli 90 % dezinformacij nastalo v strukturah stranke same.

Širili so na primer lažni program stranke Tisza, izmišljene predloge o novih davkih, vrstile so se obtožbe, da so Péter Magyar, novinarji in kritiki ukrajinski agenti, propagirali so ruski vidik vojne, EU in širili strah pred tem, da bi Tisza Madžarsko potegnila v vojno.

Največji “junak” sodelovanja z Rusi pa je Orbanov zunanji minister Péter Szijjártó, ki so ga s prisluhi ujeli pri pogovorih z Sergejem Lavrovom. Za Ruske interese ni le lobiral, temveč je aktivno izvajal prorusko politiko, izdajal pa naj bi tudi zaupne podatke zveze NATO in EU.

Pred obtožbo izdajstva se skriva na Kitajskem.

Tudi nekateri najvišji politiki Zahoda so se torej ujeli v lovke Rusije in delujejo v imenu Kremlja. Nekateri bolj, drugi pa manj odkrito.