S terena v Ukrajini: Trump bi drugega predsednika, Ukrajinci pa o volitvah nočejo niti slišati. Zakaj so volitve brez premirja neizvedljive

»Čas je, da Ukrajina dobi novega predsednika,« je znova povedal Donald Trump. Gre sicer za odziv po tem, ko je Volodimir Zelenski kritiziral dogovor med ZDA in Rusijo, da bo Rusija izvažala dizelsko gorivo na ameriški trg, s čimer skuša Trump pred vmesnimi volitvami v začetku novembra umiriti visoke cene dizla.

Ni prvič, da se pojavljajo pozivi k izvedbi volitev v Ukrajini. A brez zagotovljenega dolgotrajnega trdnega premirja izvedba le teh iz štirih zelo konkretnih in še enega načelnega razloga ni mogoča, nima smisla in je Ukrajinci dejansko ne želijo. Z njimi smo se pogovarjali ob nedavnem obisku Kijeva. 

Ne le, da je čas, da Ukrajina dobi novega predsednika, Donald Trump je prepričan, da si ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski »želi ustvarjati probleme za svet« in da bi »lahko sklenil že več dogovorov, pa tega iz nekega razloga nikoli ne naredi.«

To sicer niti ni prvi Trumpov poziv k izvedbi volitev v Ukrajini, niti ni Trump edini, ki je v zadnjem času k temu pozval. A reakcija Ukrajincev, predvsem pa zmožnosti za izvedbo volitev, se vmes nikakor niso spremenile. Zadnje volitve v Ukrajini so sicer bile leta 2019, ko je v drugem krogu proti Petru Porošenku prepričljivo s 75 % zmagal Zelenski.

Ukrajinci volitev med vojno nočejo

Neizvedba volitev pa ni kakšna avtoritarna kaprica Zelenskega, ki bi se na tak način oklepal oblasti, pač pa posledica vojne, ki pesti Ukrajino. Tudi ukrajinska zakonodaja predvideva, da se v izrednem stanju, kakršno je vojna, volitve ne izvajajo.

In dejansko si praktično nihče v Ukrajini ta trenutek ne želi volitev, pa naj se z vodenjem Zelenskega strinja ali ne, mi je potrdilo več Kijevčanov, s katerimi sem imel nedavno priložnost spregovoriti.

Najbolj očiten primer so protestniki v podporo odstopljenega obrambnega ministra Mihajla Fedorova. »Fedorov je bil prvi obrambni minister, ki je imel načrt, kako preobrniti situacijo v vojni« pove eden od sogovornikov. Ko ga je Zelenski odpustil kot obrambnega ministra, je prišlo do protestov. A ti so nemudoma potihnili, ko je Fedorov javno naznanil, da je čas, da Ukrajina izvede volitve, organizatorji protestov pa so se javno in odločno distancirali od te njegove najave.

Opozarjajo na štiri ključne »organizacijske« vidike in vsaj enega načelnega, zaradi katerih volitve to resnega premirja, niso izvedljive.

Varnost na voliščih

Če se izvajajo volitve, so lokacije volišč javno objavljene. V trenutnem načinu vojne z množico dronov, ki napadajo Ukrajino vsakodnevno in glede na siceršnjo rusko taktiko je jasno, da bi prav volišča na dan volitev postala očitne tarče ruskih dronov.

Volitev v večjem delu Ukrajine tako v praksi ni mogoče varno izvesti, ne da bi pred tem nastopilo trdno premirje, ki bi ljudem omogočilo, da svoj glas oddajo varno, ne pa, da je izvajanje volilne pravice »življenjsko nevarno«.

Volitve na zasedenih ozemljih in ob frontni liniji

Ne le, da bi bilo nevarno. Na ozemljih pod rusko okupacijo volitev sploh ni mogoče izvesti. Problem pa je tudi na ukrajinski strani frontne linije. Linija namreč že dolgo ni več linija, ampak pas, ki je lahko zaradi dometa dronov kratkega dosega lahko širok tudi do 100 kilometrov.

Gibanje v tem pasu je izredno nevarno, kljub temu pa v tem pasu živi kar nekaj civilnega prebivalstva. Tukaj zavetje zaklonišč ali vsaj stavb zapuščajo predvsem za najnujnejše opravke. Izvedba volitev v takšnih razmerah je izrazito neizvedljiva, prebivalstvo, ki ga vojna najbolj neposredno prizadeva, pa bi bilo izključeno iz odločanja.

Kaj pa vojaki?

Vsaj toliko, ali pa še bolj neposredno so v vojno vključeni ukrajinski vojaki. Tudi zanje bi bilo uveljavljanje volilne pravice na dveh ravneh nemogoče. Enotam, ki so aktivne v boju, bi bila preprečena tako možnost, da kandidirajo in izvajajo kampanjo za lastno izvolitev, pa tudi izvedba glasovanja med vojaki samimi je zaradi narave vojne praktično neizvedljiva.

Ukrajinska vojska je v bojnem pasu namreč organizirana v majhne skupine po nekaj vojakov, ki samostojno izvajajo naloge in pogosto po več tednov, včasih pa celo več mesecev niso v stiku s preostankom vojske. »Prav vojaki so tisti, ki za to državo ta trenutek žrtvujejo največ, zato res ne bi bilo prav, da bi jih iz volitev izključili,« dodaja sogovornik iz Kijeva.

Notranje in zunanje razseljeni milijoni

Poleg vojakov pa so tudi milijoni Ukrajincev, ki so razseljeni. Po več milijonov jih je tako po državi, kot tudi v diaspori. Organizacija volilnih imenikov, izvedba volitev za diasporo in določitev, v imenu katerega okraja nekdo voli je dodaten organizacijski zalogaj, ki se spreminja iz dneva v dan, glede na razvoj dogodkov na fronti.

Ukrajina volitev ne izvaja kot Rusija, kjer je v naprej določeno, kdo mora zmagati, zato je integriteta procesa ključnega pomena, v šali pripomni eden od sogovornikov.

»Ne potrebujemo razdeljenosti«

Poleg štirih povsem organizacijskih ovir pa je tukaj še načelni razlog. »Volitve bi nas nedvomno kot narod razdelile, ta trenutek pa potrebujemo maksimalno enotnost,« pravi sogovornik. Volilni proces enostavno po definiciji prinese notranji spopad in to bi lahko načelo ukrajinsko enotnost, ki je v vojni nujno potrebna.

Sogovornik, ki dela tudi v medijih, ob tem dodaja, da je svoboda tiska in govora kljub vojni v Ukrajini danes na neprimerljivo višji ravni, kot je bila pred letom 2014 in maidansko revolucijo, ki je odnesla Viktorja Janukoviča.