Ekskluzivno razkrivamo, da je GEN-I po menjavi vodstva prekinil pogodbo s podjetjem razvpite Lucije Mulej, osebne svetovalke iz krogov slovenske politike.
Po informacijah naših virov je Mulejeva osebno svetovala tako Robertu Golobu kot Urški Klakočar Zupančič, ko je ta vodila državni zbor.
GEN-I je podjetju Budnjani po podatkih ERAR-ja v zadnjih letih nakazal 280.539 evrov.
Svetovalna ura Mulejeve je po naših neuradnih informacijah stala 250 evrov.
Mesečna nakazila so v tem času nekajkrat presegla 8.000 evrov. Še avgusta, septembra in oktobra letos so ji iz GEN-I nakazali po 5.500 evrov na mesec.
Po informacijah portala Zanima.me je podjetje GEN-I po menjavi vodstva prekinilo pogodbo s podjetjem Budnjani, Budne rešitve, ki ga vodi sociologinja in antropologinja Lucija Mulej.
Sodelovanje z Mulejevo sega v leto 2019, ko je GEN-I vodil Robert Golob. Iz družbe so novembra 2025 pojasnili, da so takrat sklenili pogodbo za coaching ključnih kadrov, in da je Mulejeva srečanja izvajala tedensko. Po takratnih pojasnilih GEN-I je bilo v coaching sočasno vključenih do pet zaposlenih.
Med temami svetovanja, ki jih je navedla družba, sta bili osebnostna rast in učinkovita komunikacija.
GEN-I, Borzen in Dars nakazali skoraj 316.000 evrov
Na vrhu lestvice plačnikov podjetja Budnjani so tri družbe s povezavami do Roberta Goloba oziroma Gibanja Svoboda.
Največ je nakazal GEN-I, sledita Borzen z 31.232 evri in Dars s 4.026 evri. Skupaj je v prikazu Erarja evidentiranih za 315.797 evrov nakazil teh treh družb. Plačila so se zgostila od druge polovice leta 2023. Nekaj manjših nakazil v skupnem znesku okoli 1.000 evrov je bilo opravljenih še na račun njenega espeja.

GEN-I velja za dolgoletno kapitalsko in kadrovsko trdnjavo Roberta Goloba.
Dars je v prejšnjem mandatu vodil Andrej Ribič, vodja volilnega štaba Svobode na parlamentarnih volitvah leta 2022.
Borzen, ki ga zadnje dni pretresa afera okoli 7,1 milijona evrov posojila zasebnemu podjetju, je v času Golobove vlade vodila Mojca Kert, nekdanja direktorica prodaje poslovnim odjemalcem v GEN-I in poslanska kandidatka Svobode.
Klientom urejala tudi prijazne intervjuje
V času, ko je GEN-I že sodeloval z njenim podjetjem, je Mulejeva večkrat intervjuvala takratnega predsednika uprave Roberta Goloba.
Februarja 2021 je v reviji Ona plus izšel njun pogovor »V kakšnem svetu želimo, da živijo naši otroci?«. Marca istega leta je za Metropolitan z njim govorila o prehodu v družbo brez ogljikovih izpustov. Junija 2021 je Goloba za revijo Obrazi intervjuvala pod naslovom »Čas je za kolektivne spremembe«. Revija je Goloba v uvodu predstavila kot človeka, ki je »za marsikoga prvo ime slovenske energetike«.

Novembra 2022 je Mulejeva v Nedelu objavila tudi pogovor z Urško Klakočar Zupančič. Pogovor o kulturi političnega govora je izšel pod naslovom »Govorec, ki mora uporabljati udarce pod pasom, ni noben zmagovalec«. Klakočar Zupančičevo so v času, ko je vodila državni zbor, opazili tudi pred prostori podjetja Budnjani v ljubljanski Šiški.

Mulejeva je tako v javnosti nastopala tudi v vlogi prijazne izpraševalke ljudi, ki jim je po informacijah naših virov osebno svetovala.
Kako je Mulejeva prišla v Drnovškov krog?
Pot Lucije Mulej v politične kroge sega v leto 2006, ko je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj.
Na prvem občnem zboru na gradu Turjak so Mulejevo na Drnovškov predlog izvolili v upravni odbor, na ustanovni seji pa je postala generalna sekretarka gibanja. V svojem življenjepisu navaja, da je vodila tudi odnose z javnostmi, usklajevala pobude in organizirala dogodke.
To je bilo obdobje, ko se je v javnosti že veliko ugibalo o zdravju nekdanjega premierja in dolgoletnega predsednika LDS. Februarja 2006 je o bolezni in svojem pogledu na zdravljenje spregovoril tudi sam. V javnih nastopih je vse več prostora namenjal duhovnosti in »pozitivni energiji«.
Tik pred zborom na Turjaku je Drnovšek pojasnil, da želi gibanje s pozitivno energijo izboljševati medčloveške odnose in vsakdanje življenje. Prvi zbor se je po takratnem poročanju začel s šamanskim obredom, posvečenim drevesom.
»Morje človeštva« in »psihološka kirurgija«
»Vsi smo morje človeštva,« pravi Mulejeva v podkastu revije Sensa, kjer pojasnjuje svojo metodo 4Q. V to morje po njenih besedah ljudje prinašamo različne energije, povezuje pa nas duhovna inteligenca.
Na spletni strani podjetja Budnjani med svojimi vsebinskimi usmeritvami navaja tudi »psihološko kirurgijo«, pod katero uvršča tehnike mišljenja, umirjanja uma in načrtovanja osebnega razvoja.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) November 18, 2026
V članku o metodi 4Q iz leta 2024 Mulejeva opisuje čuječe spremljanje zavesti, od glave in srca, prek solarnega pleksusa do nog.
V članku ne navaja meril, po katerih bi lahko objektivno presojali, ali metoda izboljša presojo ali delo vodstvenih ekip. Zato je na mestu vprašanje, kaj so naročniki s svetovanjem želeli doseči in kako so presojali njegov učinek?
Koliko izvirnega je v metodi 4Q?
Mulejeva na spletni strani podjetja svojo metodo 4Q predstavlja kot izvirno metodologijo, ki združuje racionalno, čustveno, duhovno in fizično inteligenco.
Čeprav je ameriški avtor Stephen R. Covey v knjigi The 8th Habit že leta 2004 povezal prav te štiri kategorije, jih poimenoval z istimi kraticami IQ, EQ, SQ in PQ ter model uporabil pri razlagi vodenja posameznikov in organizacij.
Mulejeva je v strokovnem članku iz leta 2024 predstavila uporabo štirih inteligenc pri etični presoji in komunikaciji. Coveyja med viri ne navaja. Kaj je torej izvirni prispevek metode, ki jo je zadnja leta ponujala državnim podjetjem?








Komentirajo lahko naročniki