Na prvi interpelaciji v mandatu aktualne vlade se zunanji minister Tone Kajzer zagovarja zaradi slovenske politike do Izraela. Opozicija mu očita, da je Slovenija avgusta preprečila skupno evropsko obsodbo širjenja izraelskih naselbin in da o tem ni ustrezno obvestil državnega zbora.
Kajzer očitke zavrača in pravi, da lahko Slovenija več doseže z neposrednimi pogovori.
Svoboda, SD in Levica so napovedale podporo razrešitvi. SDS, Demokrati ter skupna poslanska skupina NSi, SLS in Fokus so stopili v bran ministru. Resni.ca ob predstavitvi stališč poslanskih skupin svojega stališča ni predstavila.
Da bi minister padel, ni pričakovati.
Interpelacijo so Svoboda, SD in Levica vložile 21. septembra. Prvopodpisana Andreja Katič (SD) je v državnem zboru avgustovsko odločitev predstavila kot del širšega odmika od dosedanje politike do Izraela. Opozorila je tudi na odpravo embarga na orožje in prepovedi uvoza blaga iz izraelskih naselbin. Po njenem bi moral minister poslance o avgustovski odločitvi obvestiti vnaprej in jim omogočiti razpravo.
Tone Kajzer je dejal, da bi nova skupna izjava v občutljivem obdobju pred volitvami po oceni ministrstva lahko še zaostrila razmere. Poudaril je, da Slovenija ostaja pri rešitvi dveh držav, neposredni stiki z Izraelom pa ji omogočajo, da izrazi tudi nestrinjanje. Usklajevanje političnih izjav EU je uvrstil med tekoče diplomatsko delo vlade.
Iz razprave smo zbrali tri argumente za Kajzerjevo razrešitev in tri proti njej.
Trije argumenti za razrešitev
Slovenija je oslabila skupni odziv Evrope
Avgustovsko izjavo je sprožil izraelski razpis za več kot 1.200 stanovanj za naseljence na zasedenem Zahodnem bregu. Po oceni Združenih narodov bi izvedba projekta E1 razdelila Zahodni breg na severni in južni del ter od njega odrezala vzhodni Jeruzalem. Poslanec Svobode Dušan Stojanovič je vprašal, kako lahko Slovenija priznava Palestino in hkrati prepreči skupno opozorilo o projektu, ki bi otežil nastanek ozemeljsko povezane palestinske države.
Katičeva je spomnila, da se je izraelski premier Benjamin Netanjahu slovenskemu premierju Janezu Janši za slovensko odločitev javno zahvalil. Meira Hot (SD) je opozorila, da je Slovenija oktobra v Evropskem svetu podprla poziv k umiku istega razpisa. Zakaj je avgusta preprečila skupni odziv, dva meseca pozneje pa podprla poziv k umiku?
Državni zbor bi moral za odločitev izvedeti vnaprej

Katičeva je poudarila, da so predlagatelji zahtevali predhodno obvestilo in možnost razprave. Po oceni Hotove je odločitev, ki ustavi skupni nastop vseh 27 članic, politično pomembnejša od vsakdanjega usklajevanja diplomatskih izjav.
»Tiha diplomacija ne pomeni, da minister molči pred slovenskim parlamentom,« je dejala Hotova.
Minister ni pokazal, kaj je dosegel pri Izraelu
Hotova je vprašala, ali je Slovenija predlagala drugo pobudo oziroma od Izraela dobila zagotovilo, da bo gradnjo ustavil ali omejil. Katičevo pa je zanimalo, ali je minister izraelskega kolega med obiskom sploh opozoril na kršitve.
Kot primer je navedla septembrski obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara. Katičeva se je sklicevala na Kajzerjevo pojasnilo, po katerem ministra ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani nista načela palestinskega vprašanja.
Asta Vrečko (Levica) je očitek o zbliževanju z izraelsko vlado zaostrila z besedami »V tej vladi sedijo prijatelji vojnih zločincev.«
Trije argumenti proti razrešitvi
Odločitev o eni izjavi še ne kaže spremembe politike
Kajzer je poudaril, da je bila izjava pravno nezavezujoča in da ima vsaka članica pravico zavrniti njeno besedilo. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je poziv k umiku razpisa vseeno objavila v svojem imenu. Minister se je skliceval na junijske sklepe Evropskega sveta proti širitvi naselbin in zatrdil, da Slovenija še naprej podpira rešitev dveh držav.
Ko je Katičeva dejala, da je predsednica Evropske komisije zaradi blokade grajala Slovenijo, ji je Kajzer odvrnil: »Zavajate, gospa Katič.« Po njegovem se je predsednica Komisije sklicevala na druge predloge iz leta 2025.
Asta Vrečko (Levica): v enem tednu se je vse spremenilo:
Zunanji minister Tone Kajzer je začel odplačevati dolg Izraelcem dobesedno prvi teden na položaju.@AstaVrecko #interpelacija pic.twitter.com/Q8RTx16pN4
— Levica (@strankalevica) November 17, 2026
Žan Mahnič (SDS): Vi bi urejali razmere na bližnjem vzhodu, kjer Slovenija nima nobenih možnosti, da karkoli ureja:
Levi aktivisti znajo samo glasno govoriti in ustvarjati nemir, ko pa bi lahko nekaj naredili se prestrašijo in umaknejo! pic.twitter.com/IzHhpv4mv8
— SDS (@strankaSDS) November 17, 2026
Usklajevanje izjav je del tekočega dela vlade
Kajzer se je skliceval na dosedanjo prakso. Po njegovih besedah od leta 2022 nobene od 176 takšnih skupnih izjav EU nista obravnavala pristojna odbora DZ. Poudaril je, da zakon predvideva obveščanje in nadzor, predhodnega soglasja pa za takšne izjave ne zahteva. V razpravi je ostalo odprto, kdaj in kako je bil DZ obveščen v tem primeru.
Odprti kanali omogočajo pogovore in sodelovanje
»Aktivizem, ki smo mu bili priča, potrebuje oder. […] Država pa potrebuje odprta vrata,« je Kajzer dejal ob koncu zagovora. Pri tem je imel v mislih priložnosti za slovenska podjetja in možnost pogovora tudi ob nesoglasjih. Med potezami Slovenije je navedel sodelovanje pri resoluciji ZN o humanitarni pomoči Palestincem.
Ob razpravi o gospodarskih posledicah je Robert Golob (Svoboda) vprašal, ali bi Alžirija zaradi slovenske politike do Izraela lahko zmanjšala dobave plina. Kajzer je odgovoril, da podatkov o zmanjševanju dobav ni, in se skliceval na pogodbo Geoplina s Sonatrachom, ki sta jo družbi podaljšali maja 2025.
Franc Breznik (SDS) je v stikih z Izraelom videl priložnost za sodelovanje na področju medicine in tehnologije. Darko Ratajc (SD) pa je opozoril, da gre v Izrael le majhen delež slovenskega izvoza.
Prve ne pozabiš nikoli, prvi znan pregovor, a ko gre za prvo interpelacijo ministra iz 4. Janševe vlade, bo pozabljena še preden bo zaključena. Tema z opozicijski “opening” je, milo rečeno, za slovenske razmere in ljudi benigna.
Naročniška vsebina
Na Janševi strani so tako lahko zadovoljni, saj je opozicija s šibko in zgrešeno temo. Kot da imajo težave v presoji, katera tema bi koalicijsko stran najbolj (pri)zadela. To še maje njihov status na levici, kjer vse pomembnejšo vlogo prevzemajo sindikati, predvsem pa nevladni aktivisti. In ravno SDS-ove reakcije na početje le-teh pričajo, da se na vladni strani zavedajo, kam se na levem polu selita politični vpliv in moč.








Komentirajo lahko naročniki