Predsednik vlade Janez Janša je na današnji seji državnega zbora, kjer je odgovarjal na poslanska vprašanja, pozdravil davčni predlog opozicijskega Gibanja Svoboda. Svoboda – katere predsednik Robert Golob je v prejšnjem mandatu vodil vlado, ki je omejila postopno zviševanje splošne dohodninske olajšave – zdaj sama predlaga njeno zvišanje.
Premier je odgovarjal na poslansko vprašanje Ive Dimic (NSi, SLS, Fokus), ki jo je zanimalo, ali vlada pripravlja ukrepe za zvišanje neto plač zaposlenih, predvsem z zmanjšanjem dohodnine.
Janša je potrdil, da vlada pripravlja davčne spremembe, in pri tem izpostavil predlog Svobode. »Tudi ena od opozicijskih strank je zdaj vložila nek zakon, ki gre v podobno smer in jaz bom rekel aleluja in hvala bogu,« je dejal.
Spomnil je, da je bila davčna reforma njegove prejšnje vlade ustavljena na polovici. Po njegovi oceni je zaposleni s povprečno plačo zaradi tega izgubil 2.500 evrov. Natančne podlage za ta izračun ni navedel.
Premier je nakazal, da bi lahko vlada predlog Svobode dopolnila s svojimi rešitvami. Konkretnih številk še ni predstavil, saj predloge pripravlja tudi vladni strateški svet za gospodarstvo.
Svoboda zdaj predlaga zvišanje olajšave, katere rast je sama ustavila
Gibanje Svoboda predlaga, da bi se splošna dohodninska olajšava s sedanjih približno 5.552 evrov zvišala na 6.500 evrov. Gre za del letnega dohodka, od katerega posameznik ne plača dohodnine. Če se olajšava zviša, zaposleni praviloma plača manj davka in mu od plače ostane več denarja.
Predlog predvideva tudi spremembe dohodninskih razredov, ki določajo, po kakšnih stopnjah so obdavčeni različni deli dohodka. Najvišja, 50-odstotna davčna stopnja bi veljala šele za del letne davčne osnove nad 150.000 evrov (zdaj je ta prag nekaj nad 82.000 evrov neto letne davčne osnove). Spremembe naj bi začele veljati leta 2027.
Zanimivo pa je predvsem ozadje predloga. Janševa vlada je leta 2022 sprejela zakon, po katerem bi se splošna olajšava postopoma zvišala na 7.500 evrov do leta 2025.
Toda še istega leta je Golobova vlada ustavila nadaljnje zviševanje po prvotnem načrtu in splošno olajšavo za leto 2023 določila pri 5.000 evrih. Ta se je v naslednjih letih zaradi usklajevanja z inflacijo zvišala na današnjih približno 5.552 evrov.
Svoboda tako danes predlaga zvišanje olajšave, katere nadaljnjo rast je pred štirimi leti omejila vlada pod vodstvom njenega predsednika. Novi predlog sicer ni enak Janševi reformi, saj predvideva nižjo splošno olajšavo in drugačno obdavčitev posameznih dohodkov.
Janšo spraševali tudi o šolstvu, RTV Slovenija in kmetijstvu
Premier je odgovarjal tudi na vprašanja o napovedani šolski reformi, referendumih in položaju slovenskih kmetov.
Pri šolstvu je opozoril na slabšanje učnih rezultatov in poudaril potrebo po spremembah zaradi tehnološkega razvoja.
Glede posvetovalnega referenduma o RTV Slovenija je dejal, da tesen izid ne pomeni jasne odločitve volivcev, in ponovno zagovarjal možnost prostovoljnega plačevanja RTV-prispevka.
Pri kmetijstvu pa je napovedal spremembe pravil javnega naročanja, s katerimi bi javnim ustanovam omogočili večji nakup lokalno pridelane hrane. Najprej naj bi bil sprejet zakon o hrani, za katerega Janša upa, da bo sprejet v nekaj mesecih, nato pa bi sledila sprememba uredbe o zelenem javnem naročanju.
Janezu Janši nekateri očitajo, da je destruktiven in ne podpre ničesar, kar predlaga konkurenca. Če do neke mere to velja, ko je SDS v opoziciji, da na oblasti Janša vedno ponuja roko sodelovanja – odklanjajo pa jo drugi.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki