To študijsko leto je v Münstru vzpostavljena prva islamska teološka fakulteta v Nemčiji in tudi v Evropski Uniji. S tem je islamska teologija dobila enak status kot ga imata na univerzi katoliška in protestantska fakulteta.
Islamska teologija se je kot predmet že ponuja na več lokacijah. Vendar pa neodvisne fakultete na državni univerzi še ni bilo, ne v Nemčiji ne na kateri koli drugi javni univerzi v Evropi.
Na münstrski univerzi je sicer že prej obstajal Center za islamsko teologijo. Ob ustanovitvi leta 2012 je imel le 13 študentov, lani pa jih je bilo že več kot 450. Nova fakulteta tako ni začetek študija islamske teologije v Nemčiji, ampak nadgradnja že obstoječe ustanove, ki z novim statusom pridobiva večjo akademsko samostojnost in možnost podeljevanja doktoratov.
Pregled predmetnika nam pove, da študenti islamske teologije preučujejo Koran in njegovo razlago, življenjepis preroka Mohameda, islamsko pravo, filozofijo, etiko in mistiko, učijo pa se tudi arabščine. Študij vključuje še zgodovino islamskega sveta, primerjalno teologijo, druge religije, medverski dialog ter islamsko religijsko pedagogiko in psihologijo.
Islamska teološka fakulteta sicer na evropskih tleh obstaja že od leta 1977 in to v Sarajevu (Fakultet islamskih nauka), vendar pa prav tako ni povezana z državno univerzo.
Pomemben korak za evropske muslimane
Kot lahko preberemo na portalu Katholisch.de, se je slovesne otvoritve pred pričetkom študijskega leta udeležilo več kot 300 mednarodnih gostov, med katerimi so bili tako predstavniki politike kot predstavniki različnih cerkva in univerz.
Dekan Mouhanad Khorchide je novo fakulteto označil za pomemben signal za muslimane v Nemčiji in Evropi. Omogočala bo znanstveno ukvarjanje z islamom na enaki osnovi kot s krščansko teologijo. Nova fakulteta mora postati “svetilnik razsvetljenega, kozmopolitskega islama”, je še dodal novi dekan. Hkrati pa bo morala imeti aktivnejšo vlogo v družbenih razpravah o vprašanjih integracije, preprečevanja ekstremizma in verske vzgoje.
Obljubil je, da bo nova fakulteta prakticirala “islamsko teologijo z Evropo in za Evropo,” ter poudaril pomen znanstvenega raziskovanja in preizpraševanja islama kot takega: “Fakulteta ni prižnica; pridiga se v mošeji in Bogu naša vprašanja ne jemljejo časi.”
Khorchide je še povedal, da se mora islam znebiti miselnosti žrtve in mora postati sposoben izraziti svoj prispevek k glavnim družbenim izzivom. “Boli me, da se islamska združenja še niso obrnila na nas za usposabljanje svojih imamov.”
Islam je v Nemčiji, pa tudi v Evropi, še vedno razdeljen predvsem po nacionalnih mejah: arabski, turški, albanski, pakistanski … Čas je je, da se muslimani v evropskem prostoru postopoma povežejo prek nacionalnih in kulturnih meja ter razvijejo močnejšo skupno evropsko identiteto. In prav islamska teološka fakulteta je pomemben korak k temu.
Münsterski škof Heiner Wilmer, ki je tudi predsednik nemške škofovske konference, je na otvoritvi opozoril, da mora biti vsa teologija, pa naj bo krščanska, islamska ali judovska, “budna, občutljiva na trpljenje in etično usmerjena”. Še posebej v času polarizacije in sovražnosti ima teologija posebno odgovornost, da “z ramo ob rami” sodeluje pri izzivih, s katerimi se sooča družba.
Morda ta izjava zveni naivno, a v resnici ni. Religija, ki se je pripravljena soočiti s kritičnim mišljenjem, ima priložnost, da preseže lastne zmote, se notranje prenovi in se približa resnici. In to koristi tako vernikom kot tistim, ki z verniki živijo v istem okolju.
Naročniška vsebina
Zato je prva islamska fakulteta v Evropi dobra novica. Ne samo za muslimane, ampak tudi za vse ostale. Z njo so posejana semena zmernega, razsvetljenega islama, ki se ne boji kritičnega mišljenja, zna ločiti med bistvom vere in zgodovinskimi interpretacijami ter lahko postane dejaven soustvarjalec evropske družbe in pomembno vpliva na nadaljnji razvoj globalnega islama.
3 odzivi na “V Nemčiji prva evropska islamska teološka fakulteta. Zakaj je to dobra novica?”
Vse lepo in prav. Dobre želje in pričakovanja avtorice. O, da bi bilo tako! A potrebno je vedeti, da tak, znanstven, pristop pomeni smrt islama. Težko verjamem, da bodo kaj takega dopustili. Ravno zaradi takega, znanstvenega, pristopa ne marajo naše civilizacije. Ruši njihovo vero. Koran in njegove nauke ni mogoče zagovarjat, kot mi kristjani proučujemo in zagovarjamo svoje. Zato je vsaka svobodna interpretacija Korana prepovedana. Možna je samo dobesedna razlaga. To pomeni, če Koran zahteva za nek zločin obglavljanje, bo pač obglavljanje. Če zahteva pokritost žensk, bo pač tako. To pa zato, ker je Koran direktna božja beseda, ne tako, kot sv. Pismo, ki je pisan po božjem navdihu. Islam pomeni podreditev že zapisanim pravilom. Svobodna ali sodobna interpretacija ni dovoljena.
Zaradi našega odnosa do sv. Pisma in drugih tekstov antike, smo postali “znanstvena ” civilizacija in to znanost smo ponesli v svet. Cel svet uporablja naš koledar, naš merski sistem, našo fiziko in kemijo in biologijo itd. In naš socialni nauk je vsespološno sprejeta norma vedenja. Tega se niti ne zavedamo. Muslimanski svet ni bil ravno tako ploden na teh področjih. Sicer rečemo arabske številke a te so v resnici indijske. In kar je bilo tehnično naprednega v njihovi civilizaciji je bilo ečinoma perzijskega.
Joj, Nemčija, kam si zablodla, ne samo ekonomsko, ampak in predvsem kulturno-civilizacijsko. Še malo, pa bo zagorelo tudi v njej, podobno kot trenutno v Franciji. S stališči gospe Baratove, ki jo sicer zelo cenim, pa se tokrat ne strinjam. Govoriti o zmernem, prosvetljenem islamizmu je “contraditio in adiecto”, kot bi govorili o lesenem železu. Sicer pa je to lepo ponazoril že moj predhodnik. Navsezadnje pa, če islam primerjamo z vsemi drugimi verstvi, to ni religija, teologija, ampak prej trda in v nekaterih vidikih celo kruta ideologija arabskih gorskih plemen v zgodnjem srednjem veku, ki se z razvojem družbe ni niti malo spremenila in se tudi ne bo, ker se ne more, pa univerze gor ali dol.
Zanima me, ali bodo dovolili vpis nekomu, ki ni muslimanske vere, ali pa celo ženski.
Komentirajo lahko naročniki