»Prevaranti, lažnivci, goljufi in izdajalci«: Golob in Svoboda postajata bolj SDS-ovska od SDS-a

18. 10. 2026, 18:31

5 minut branja
Deli

Ob besedi »največja opozicijska stranka« v Sloveniji sprva pomislimo na SDS. Vlogo parlamentarne opozicije je Janševa stranka v minulih desetletjih s svojim načinom delovanja tako zaznamovala, da se vanjo uokvirijo tudi leve stranke, ko jih volivci tu in tam odstavijo od oblasti. Opozicija je tako v Sloveniji več kot zgolj polemična in kritična: je ostra, demagoška, napadalna, razdiralna ter kdaj tudi prostaška in primitivna.

Pri tem ni nepomembno, da se leve stranke v opozicijski vlogi znajdejo bistveno slabše od njenega originala. Ne da bi bile manj destruktivne in prostaške (prej nasprotno), temveč ker so vajene nadvladja nad tistimi, ki so jih potolkli v revolucionarni državljanski vojni 41-45 in po njej. Prav zato v opozicijskih poslanskih klopeh delujejo zmedeno in izgubljeno – do te mere, da so pod pritiskom in kritiko lastne strani – od aktivistov v nevladnih organizacijah, do mnenjskih voditeljev in bivših akterjev leve opcije.

Robert Golob, vzgajan v mehko postlanem privilegiranem družbenem statusu, katerega je znal tudi izkoristiti in vnovčiti, v novo nastali situaciji deluje najbolj nebogljeno od vseh. Že v času njegove vladavine je bilo opazno, da se ob manku izkušenj in znanja politične obrti naslanja na koncepte, ki jih komentatorji in analitiki sicer pripisujejo SDS-u. Spomnimo na preobrazbo od moraliziranja o »takojšnjem odstopu v primeru ugotovljene kršitve integritete« do tega, da z odstopom ne bo nič, ker si je »integriteto predstavljal drugače«. Ali od modrovanja, da »mora politika takrat, ko mehanizmi nadzora ugotovijo, da je nekaj narobe z njo, sprejeti odgovornost«, do omalovaževanja teh istih mehanizmov nadzora z etiketiranjem njihovih postopkov za »bizarne« ter »farsične«.

S selitvijo v opozicijo se je obrnilo še na slabše. Čeprav večinski mediji v Sloveniji Janezu Janši – kdaj tudi upravičeno – očitajo, da ne zna sprejeti volilnega poraza, Robert Golob še pol leta po volitvah ob vsaki priložnosti ponavlja, da so na oblasti »prevaranti, lažnivci, goljufi in izdajalci« ter predsednika vlade poziva k predčasnim volitvam. Vam zveni kaj znano?

SDS in Janša na potenco

»Naslednje volitve ne bodo spopad med strankami levice in desnice, naslednje volitve bodo globalni politični spopad v Sloveniji med tistimi, ki imamo Slovenijo v srcu, med tistimi, ki si želimo, da bi bila Slovenija takšna, za kakršno smo glasovali na plebiscitu 1991, nad drugi strani pa bo mafijska država, tisti, ki so državo ukradli,« je Janša nagovoril svoje simpatizerje v času Cerarjeve vlade 2017.

»Štirikrat proti: prevarantom, lažnivcem, goljufom in izdajalcem, ne rabite nobenih drugih pojasnil kot to, lahko si predstavljate njihove obraze…« pa je Golob na predreferendumskem shodu nagovoril svoje privržence.

Po referendumski nedelji pa si je privoščil nekaj, česar si niti Janša ni dovolil: nacionalno televizijo je ugrabil za svoj PR-ovski kanal in Janšo (v resnici volivce) nagovoril kar v kamero: »Gospod Janša, do oblasti se niste dokopali preko volitev, ampak izključno preko prevare. In včeraj so vam ljudje ponovno dali nezaupnico. Eno vprašanje imam za vas: ali si upate na predčasne volitve? …«

Kot ste bržkone zaznali, v Golobovih postvolilnih nastopih najdemo praktično vse elemente iz SDS-osvega opozicijskega playbooka: nepriznavanje volilnega izida, obtožbe o vzponu na oblast s prevaro, pozivanje k predčasnim volitvam, odrekanje demokratične legitimitete političnemu nasprotniku itd.

V Golobovih postvolilnih nastopih najdemo praktično vse elemente iz SDS-osvega opozicijskega playbooka: nepriznavanje volilnega izida, obtožbe o vzponu na oblast s prevaro in goljufijo, pozivanje k predčasnim volitvam, izključevanje demokratične legitimitete političnemu nasprotniku itd.

A Robert Golob tovrstnih »receptov« opozicijskega delovanja SDS-a ne zgolj ponavlja, temveč še intenzivira: jezik je še bolj brutalen, ton še bolj obtožujoč, frustracija še manj prikrita, poteze pa še bolj ekstremne: predlog ustavne obtožbe predsednika vlade je iz Svobode priletel že 98. dan od njene izvolitve. Počakal ni niti, da mine pregovornih 100 dni miru.

Janša medtem dozorel, Golob pa …

Pri tem se zdi, da je Janša na oblasti ravno v nasprotnem razvojnem procesu kot Golob – od zagrenjenega politika, ki se istoveti z vlogo žrtve, k voditelju, osredotočenemu na vodenje države, ki ga iz tira ne vrže ravno vsaka politična provokacija. Čeprav je tesen referendumski poraz moral zaboleti, se je, z izjemo nekaj pikrih na »kozmični dež«, večinoma dobro zadržal, tudi vzel na znanje kakšno lekcijo in se usmeril k prihodnjim izzivom. Kot da je po desetletjih kaljenja politično dozorel in je Golob ta trenutek zgolj na eni od nižjih stopenj tovrstnega političnega dozorevanja.

Prav ta premierjeva samozavest, umirjenost in neinvolviranost v dnevne politične zdrahe daje upanje desni sredini tako za decembrski razvojni referendum kot za daljšo življenjsko dobo na oblasti od običajne. Za Goloba pa se zdi, da bi prej lahko končal v kakšni zgodbi romunskega tipa kot pa ponovno v vladnem fotelju po koncu Janševe oblasti.

3 odzivi na “»Prevaranti, lažnivci, goljufi in izdajalci«: Golob in Svoboda postajata bolj SDS-ovska od SDS-a”

  1. Kapodistrias

    Zanimiva razprava g. Čakša, ki ji gre večinoma pritrditi, vendar tudi z nekaj površnosti. Primerjava opozicije v času Golobove vlade in trenutne opozicije, ki ima podporo večine državnih podsistemov, predvsem pravosodja, in osrednjih medijev je najmanj nekorektna. Zaradi tega dejstva ima Slovenija sicer formalno demokracijo, stvarne, dejanske pa še niti približno ne. Janša ni igral žrtve – Janša je bil žrtev. Žrtev česa pa je Golob? Mimogrede: morda žrtev lastnega patološkega ega. V vsaki normalnejši državi bi bil že zdavnaj v zaporu, podobno Bratuškova (zaradi zapravljenih milijard za sanacijo bank, ki so tik zatem šle v stečaj ali za bagatelo prodane tujim lastnikom). In kje vidi g. Čakš “tesen referendumski poraz”? Ali ni rezultat 2:2, pri čemer se z glasovi iz tujine lahko prevesi v 3:1, seštevek vseh referendumskih glasov pa je za prek 200 tisoč v prid koalicije. In ne mi govoriti, da je bil referendum o politični preiskavi najpomembnejši; po vmesni odločitvi Ustavnega sodišča je postal celo absolutno nepomemben.

  2. Friderik

    Saj je Janša tudi ugrabil državo. Že 35 let se uči politične obrti na naš račun, pa je še zmerom ne zna. Slovenija v teh 35 letih še ni sproducirala novega politika, ki bi znal biti res politik, ki bi obvladal to zakomplicirano obrt. Od prejšnje garniture je potrebno Kučanu priznati, da ve kaj je to politika, da je obvladal svojo obrt, ne glede na to kaj si kdo o njem misli. In pogojno še Drnovšek. Slednji je znal dobro razumeti geopolitično sfero.
    Vse ostalo je ena politična revščina. Kot pomladi regrat so vznikali razni primerki, ki jih je politika sicer veselila, a o njej niso imeli pojma.

  3. Friderik

    To kar je zgoraj napisano o današnji opoziciji po moje 100% drži. Delujejo konfuzno in nimajo voditelja. Ta , ki se za voditelja ponuja oziroma, ki misli, da mu ta vloga avtomatično pripada, za to vlogo ni sposoben. Je že pokazal kaj zna in ni za pričakovati, da bo pokazal še kaj več. Namesto nje se je ob zadnjih referendumih vsaj malo potrudila civilna družba, tako, da so rešili, kar je bilo že skoraj zavoženo. Čas je, da se zberejo in domislijo svojo vlogo do naslednjih volitev. Če ne, bodo zanesljivo naslednje volitve izgubili.

Komentirajo lahko naročniki