Prva referendumska nedelja v 10. sklicu državnega zbora RS je, navkljub “neodločenemu” rezultatu 2×ZA : 2×PROTI prinesla več razočaranja na strani desnosredinske koalicije in njenih volivcev.
Poraza sta bila tesna: in 48,74 % proti 51,26 % pri zakonu o parlamentarni preiskavi in 49,97 % proti 50,03 % pri referendumu o obveznem plačevanju RTV prispevka. Druga dva je koalicija dobila prepričljivo, o volilni pravici tujcev s tretjih držav 55,3 % : 44,7 % ter o družbeno-koristnem delu zdravih prejemnikov socialne pomoči 60,5 % proti 39,5 %. Volilna udeležba je bila visoka, 64,6 %, najvišja na referendumih po tistem o NATO in EU leta 2003, ko je bila 60,4 odstotna.
Po prvih ugotovitvah, odzivih vtisih in analizah pa je po nekaj dneh čas, da pogledamo, katera ključna sporočila, oziroma nauke referendumski izid pušča za prihodnost.
1. Slovenija je politično razdeljena približno na polovico, a identitetna vprašanja presegajo delitve med poloma
Štirje istočasno izvedeni raznoliki referendumi zgolj nekaj mesecev po volitvah so dober prikaz političnih in ideoloških razmerij v aktivnem volilnem telesu. Po politični pripadnosti je to razdeljeno skoraj točno na pol, saj se razmerja med blokoma, ko gre za marčevske volitve v državni zbor in referendum o parlamentarni preiskavi, ujemata znotraj odstotka ali dveh v eno ali drugo stran, oziroma za nekaj deset tisoč glasov. Vse drugo je stvar mobilizacije (in volilnega sistema) – na nedeljskih referendumih je bila splošna mobilizacija visoka, a za odtenek višja na levem polu.
V Sloveniji je bila do nedavnega po politični razdeljenosti v prednosti levica, a to se spreminja z umiranjem stare in prihodom mlajše generacije – najstarejši volivci večinsko volijo levo, najmlajši pa desno. Razmerje se zato uravnotežuje.
Izpostavljamo referendum o parlamentarni preiskavi, ker je tipičen primer težje razumljive materije, pri kateri so se volivci ravnali po zaupanju v prav svoje politične opcije. Oziroma kot je to po analizi podatkov ocenila umetna inteligenca:
Ne velja pa to za tri posvetovalne referendume, ki so, oz. predvsem dva izmed njih, nagovarjali identitetna vprašanja, to je tista, ki ljudi nagovarjajo glede tega kdo so, katerim vrednotam pripadajo in s katero skupino se poistovetijo. Ko ugotavlja analiza UI, je tudi pri teh referendumih opazno sovpadanje z opredeljevanjem levo-desno, ampak sploh pri vprašanju volilne pravice tujcev in družbeno koristnega dela za zdrave prejemnike socialne pomoči stališča volivcev to delitev presegajo. In kot kaže primerjalna analiza, predvsem pri delu volivcev SD-ja in deloma Svobode.
Z besedami UI:
2. RTV Slovenija imajo radi zaradi “radovednega Tačka”, in ne marajo zaradi informativnega programa televizije
Referendum, ki se je precej “ulegel” po politični ločnici levo-desno, a vendarle ne povsem, je o plačevanju obveznega RTV prispevka. To referendumsko vprašanje je velika večina razumela kot opredeljevanje ZA ali PROTI RTV Slovenija.
Že naše javnomnenjske analize iz preteklosti so pokazale, da novinarji RTV Slovenija uživajo zelo močno zaupanje med volivci levega političnega pola in zelo močno nezaupanje med volivci desnega političnega pola. A številni izmed teh, ki jih informativni program jezi, so hkrati tudi zagovorniki javne RTV, zato so glasovali PROTI ukinitvi RTV prispevka. Med slednjimi je večinsko starejše prebivalstvo, ki jim televizija pomeni osrednji vir informacij. Ob desnih so predvsem politično manj opredeljeni in mlajši volivci, ki nacionalke sploh ne gledajo, večinsko glasovali proti.
S precejšnjo zanesljivostjo lahko ocenimo, da je odgovor PROTI prevladal (s sicer s tesno večino okoli 500 glasov) zaradi “radovednega Tačka”, ki simbolizira tako kulturno-zabavno-mladinsko produkcijo kot bogato kulturno dediščino, za katero skrbi, jo akumulira in za zanamce arhivira javni medij, medtem ko bi zgolj informativni program televizije glasovanje gladko izgubil.
Vsakršno slavljenje zmage nekaterih novinarjev TV Slovenija v družbi z aktivisti nevladnih organizacijh, je zato iz več vidikov neprimerno. Ob tako veliki razliki v zaupanju glede na nazorsko usmerjenost državljanov, ki plačujejo obvezni RTV prispevek, bi se vodstvo informativnega programa in hiše kot celote moralo zamisliti, ali je problem vendarle pri njih samih, ne pa pri tisti polovici naroda, ki jim očita politično pristranskost in preferiranje ene politične opcije.
Vsem 461.753 državljanom, ki so glasovali ZA, namreč ne morejo pripisati “opranih glav” s strani predsednika SDS-a Janeza Janše, saj številka močno presega volilni domet te stranke, pa tudi med volivci največje slovenske stranke niso sami “verniki”, ki ne znajo misliti s svojo glavo.
Po oceni dr dr. Žige Turka je polovica glasov za ukinitev obveznega prispevka za RTV SLO velikanska nezaupnica: “delajo program, ki ga podpira polovica ljudi, zato ker jim govorijo tisto, kar ta polovica hoče slišati”.
Tesni izid o RTV-ju kot velika nezaupnica, tako pravi @ZigaTurk za @RadioOgnjisce in @PlanetTV. pic.twitter.com/dcxsCpnmjD
— Alen Salihović (@SalihovicAlen) October 15, 2026
Po odzivih sodeč odgovorni na RTV Slovenija v tem, da jim je nezaupnico izrekla polovica državljanov, zaupanje v RTV pa je po raziskavah izrazito negativno (-27, pri čemer je 0 srednja vrednost – Valicon 2025) ne vidijo problema, zato tudi kakršnekoli samorefleksije ni pričakovati.
3. Pri interventnem zakonu bo odločalo, če bodo z vsebino, ki prinaša nižje davke, prodrli do ljudi ter pri tem aktivirali zaveznike v civilni družbi
V petek pred referendumsko nedeljo so tri koalicijske stranke, vzporedno z oddajo podpisov sindikatov za zakonodajni referendum o interventnem zakonu, napovedale še 3 posvetovalne referendume na isti dan – o prepovedi burk, znižanju DDV-ja na živila in energente ter racionalizaciji javne uprave.
Po informacijah Planeta TV bo sicer koalicija odstopila od namere, da odločanju interventnemu zakonu doda še tri posvetovalne referendume.
Če ostanejo, je bolj ali manj jasno, da bo ljudski odgovor na vse tri ZA, in da tokrat nasprotniki interventnega zakona ne bodo mogli promovirati parole 4× proti, pa je nedeljski referendumski dan pokazal, da je dodajanje “koalicijskih” posvetovalnih referendumov na “opozicijske” zakonodajne dvorezen meč .
Resda pripelje na volišče več desnih volivcev, a hkrati jezi in mobilizira tudi levo volilno bazo. Ta dodajanje referendumov razume kot zavajanje in zlorabo in zato še raje pride glasovati proti.
Prav zato so se bržkone odločili za njihov umik.
Koalicija bo tokrat za ohranitev interventnega zakona morala sama napeti vse moči, hkrati pa si poiskati zavetnike, da na tribuni ZA na soočenjih ne bodo sedeli le politiki, temveč tudi obrtniki, mali podjetniki s.p,- jevci, upokojenci, najemodajalci in najemojemalci, zdravniki in vse ostale družbene skupine, ki jim referendum o nižjih davkih prinaša cenejše življenje.
Da, gre za referendum o nižjih davkih, in tako bi ga, za uspeh, morali tudi imenovati, kot njihovi nasprotniki vedno najdejo parolo, ki igra na čustva ljudi – nazadnje je to bilo “proti politični policiji”, tokrat bo “proti zakonu za bogate” ter “proti razgradnji Slovenije”.
Pa vendar se bo referendum dobil ali izgubljal na tem, ali bo širše množice dosegla njegova vsebina, oziroma “pridobitve”, ki jim prinaša. Če bodo ljudje razumeli, da glasujejo za nižje davke – nižji ddv za hrano in energente, za nižje najemnine, ker se država odpoveduje delu davka, s.p.jevci za nižje prispevke, upokojenci za polno plačo in pokojnino, če bodo želeli delati tudi po upokojitvi, v vsakem primeru pa ne bodo plačevali odstotka za dolgotrajno oskrbo, bodo zakon tudi podprli.
Teh sporočil skozi tradicionalne medije do ljudi ne bo mogoče spraviti, ker jih bodo tam preglasile parole nasprotnikov zakona. Lahko pa jih dostavijo preko spletnih kanalov, družbenih omrežij, ciljnih oglaševanj, letakov na dom, predvsem pa preko kanalov civilnodružbenih skupin, ki interventni zakon podpirajo. Kot to počnejo sindikati z agitacijami in plakati po javnem sektorju, šolah ter na e-mail naslove ne zgolj svojih članov, ampak vseh zaposlenih.
Komentirajo lahko naročniki