O »nacionalističnem premierju« Janezu Janši, očitkih opozicije o avtoritarnih reformah in vzpostavljanju »politične policije« lahko po nedeljskih referendumih berejo celo v Namibiji in Indoneziji.
Ostale objave evropskih medijev ponujajo več različnih poudarkov: od »zaušnice« konservativcem do mešanega izida za vlado in tesnega boja za financiranje javne radiotelevizije.
Francoska agencija AFP, partner agencij v omenjenih državah, je zavrnitev zakona o parlamentarnih preiskavah predstavila kot udarec Janševim reformnim načrtom. AFP tako do bralcev pošilja zgodbo o “nacionalističnem” voditelju, ki ga je na oblast pripeljal koalicijski razplet, zdaj pa so mu volivci zavrnili pomemben zakon.
Francoska agencija Janšo predstavi tudi kot občudovalca Donalda Trumpa ter omeni njegove načrte za zmanjševanje zaposlovanja v javnem sektorju in financiranja organizacij za varstvo pravic. “Če bi bil predlagani zakon potrjen, bi se morali posamezniki, pozvani k pričanju pred parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami, nemudoma odzvati vabilu, brez pravice do sodnega izpodbijanja poziva, dokler komisija ne bi končala svojega dela. Opozicija je opozarjala, da bi bili lahko pozvani k pričanju prisiljeni razkriti občutljive informacije, in trdila, da vlada dejansko vzpostavlja »politično policijo«,” se članek osredotoči le na vidik slovenske opozicije.
Ta kritičen prispevek francoske AFP pa se je znašel celo med povzetimi članki švicarskega Le Temps, namibijske agencije NAMPA ter IPOTNEWS v Indoneziji.
O “skrajno desni politiki brez domišljije” in “nacionalističnem” premieru že pred volitvami
AFP je že referendumsko kampanjo predstavila v izrazito kritičnem okviru do Janeza Janše, ki ga je že v uvodu označila za nacionalističnega premierja in občudovalca Donalda Trumpa. Spomnila je tudi na njegov mandat med letoma 2020 in 2022, ko so njegovo vlado spremljali protivladni protesti in spori z Evropsko unijo, kritiki pa so mu očitali napade na svobodo medijev in sodstvo ter spodkopavanje pravne države. Pod udarnim naslovom “Slovenski nacionalistični premier pred preizkusom podpore reformam” je agencija predstavila štiri referendumska vprašanja, anketo POP TV ter kritične izjave Roberta Goloba in komentatorja Aljaža Pengova Bitenca.
Golob je v članku opozoril, da sta dva milijona prebivalcev Slovenije pred »resničnim preizkusom odpornosti slovenske demokracije«. »Kot opozicija bomo storili vse, kar lahko, da vse te težnje po avtoritarnem sistemu postavimo pred presojo javnosti … Ne bo lahko,« je Golob povedal v intervjuju za AFP in pri tem opozoril na »apatijo« volivcev.
Politični komentator Aljaž Pengov Bitenc je Janševe reforme opisal kot »izrazito konservativno razkazovanje vrednot, podobno temu, kar vidimo v politikah Trumpovega drugega mandata, in idejam, ki jih zagovarjata britanski Nigel Farage in francoska Marine Le Pen. To je skrajno desna politika brez domišljije.«
Francoski portal: zaušnica konservativcem
O izidu referendumov se je razpisal še en francoski portal Le Courrier des Balkans, ki je izbral izrazit naslov: »Referendumi v Sloveniji: zaušnica konservativcem premierja Janše.« V uvodu piše, da je slovenska desnica izgubila dve najpomembnejši glasovanji, o parlamentarnih preiskovalnih komisijah in javni radioteleviziji. To označi za resno opozorilo premierju. Članek zanimivo podpisuje Mimi Podkrižnik, nekdanjo dolgoletno novinarko in dopisnico Dela.
Italijanska ANSA vidi tudi uspehe vlade, Avstrijce in Hrvate zanima predvsem RTV-prispevek
Italijanska agencija ANSA je bolj zadržana. Rezultat opisuje kot izid s svetlimi in temnimi platmi za desnosredinsko vlado. V ospredje postavi zavrnitev zakona o preiskovalnih komisijah in dosežen zavrnitveni kvorum. Hkrati navede podporo omejitvi volilne pravice tujcev in pogojevanju socialne pomoči. Pri RTV-prispevku opozori na minimalno razliko.
Avstrijski ORF poudari tesno večino za ohranitev prispevka in finančne posledice njegove morebitne ukinitve. Resnico, od katere je prišla pobuda, opiše kot prorusko populistično stranko. Dodane posvetovalne referendume razlaga kot vladni poskus preprečiti uspeh opozicijskega referenduma o parlamentarnih preiskavah. Po njegovi oceni ta poskus ni uspel.
Na Hrvaškem sta HRT in Index veliko pozornosti namenila preobratu pri RTV-prispevku. Jutarnji list je spremljal tudi prištetje domačih poštnih glasov: v ponedeljkovem večernem članku je poročal, da se je razlika zmanjšala na 546 glasov in da je treba počakati še na glasove iz tujine. HRT je objavil tudi Janševo razlago izida z naslovom »Janša: Opravili smo izpit zdrave pameti.« Ob premierjevem optimizmu je povzel Golobovo nasprotno oceno, da vlada nima zaupanja javnosti.
Financial Times Janšo potisnil v družbo evroskeptikov, ki imajo kvečjemu mlačni odnos do Ukrajine
Kako pa v tujini, bržkone na podlagi predstav, ki jim jih o slovenski desnosredinski vladi rišejo tukajšnji levi novinarji, vidijo Janeza Janšo in njegovo vlado, pa priča izsek iz uglednega Financial Timesa, na katerega je opozoril bruseljski dopisnik POP TV in Dela Peter Žerjavič:
In kdo bi bili lahko zavezniki Marine Le Pen v Bruslju, če spomladi zmaga na volitvah v Franciji? Tako vsaj vidijo stvari v FT. Ni sicer jasno, na čem temelji ocena, da je tudi slovenski premier “lukewarm at best” glede podpore Ukrajini … https://t.co/p72vjsMie2
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) October 13, 2026
Janez Janša je seveda eden največjih podpornikov Ukrajine znotraj EU, vse njegove vlade pa so bile povsem pro-evropsko usmerjene.
Upodabljanje Janše kot demona in naslajanje nad “porazom” njegove vlade je zgolj izvoz pritlehnih notranjepolitičnih obračunavanj na mednarodno prizorišče. Vidimo kopico polresnic, zavajanj, manipulacij in celo neposrednih laži, ki kalijo dobro ime naše države v svetu. Obstaja razlika med pluralnostjo mnenj in svobodo izražanja ter blatenjem in klevetanjem.
Naročniška vsebina
Drugič, metanje vseh ne-levih politikov, od Melonijeve, Le Penove, Babiša in Trumpa v isti koš je izraz skrajne neprofesionalnosti. Medtem, ko sta Babiš in Fico dejansko naklonjena Putinu, sta Janša in Melonijeva na nasprotni strani. Trump izgubljeno tava nekje vmes, zato je povezovanje kogarkoli z njim priročna, največkrat za lase privlečena diskreditacija.
Ironično se s Putinom enači Janšo, medtem ko ima ruski samodržec veliko bolj jasno definirane zaveznike na slovenski levici.
Tretjič,
Naročniška vsebina
Tudi, če so mediji včeraj poročali nekaj o Sloveniji, bodo bralci na to jutri že pozabili. Večjo škodo pa takšne poročevalske eskapade povzročajo v političnem prostoru, saj ustvarjajo predsodke in nezaupanje na ravni mednarodne politike in diplomacije. A mi smo dovolj majhni, da si nekateri lahko privoščijo biti neodgovorni.
Komentirajo lahko naročniki