Golobovi levopopulistični ekonomski politiki se je očitalo dvoje: zaviranje razvoja in neodgovorno ravnanje z javnimi financami. Vlada je gospodarstvu nalagala nova davčna bremena, ob tem pa ji je uspelo – kljub dodatnim davčnim prilivom in ugodnim gospodarskim razmeram – proračunski primanjkljaj prignati do skoraj treh odstotkov BDP. Izdatki so ušli izpod nadzora, za povrh pa je bil velik del denarja porabljen za neproduktivne namene.
Upravičena kritika takšne usmeritve je na politični desnici na trenutke preraščala v histerijo. “Levičarji vodijo državo v bankrot,” je pred enim letom na X-u zapisal tedanji vodja opozicije Janez Janša. Je nova vlada spremenila smer fiskalne politike?
Predloga proračunov
Rebalans letošnjega proračuna in predloga proračunov za prihodnji dve leti tega ne kažejo. Drži sicer, da se mora vlada ukvarjati s posledicami Golobovega “finančnega hedonizma”, kot je minister Andrej Šircelj označil uvajanje obveznosti, ki niso imele proračunskega kritja. Vseeno pa bi od tistih, ki so v zadnjih letih ob vsaki priložnosti svarili pred javnofinančno katastrofo, pričakovali več.
Letos naj bi se primanjkljaj ustavil pri 2,9 odstotka BDP. In to kljub močni, skoraj štiriodstotni gospodarski rasti. Omeniti je treba tudi obseg odstopanja od srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obdobje 2025–2028, ki temelji na najvišjih dovoljenih stopnjah rasti tako imenovanih prečiščenih izdatkov. Po projekcijah Fiskalnega sveta in ministrstva za finance naj bi bila leta 2026 rast teh izdatkov približno 8-odstotna, kar je skoraj dvakrat več od dovoljene.
2,9-odstotni primanjkljaj je predviden tudi za leto 2027, ko naj bi se odhodki povečali za okoli tri odstotke. Leta 2028 naj bi ostali na enaki ravni, kar bi pomenilo znižanje primanjkljaja na 2,0 odstotka BDP. “Leto 2027 je leto naložb. V 2028 začnemo zapirati škarje med prihodki in odhodki,” pravi Šircelj.
Največja težava je v tem, da je tudi brez interventnega zakona (ki bi po oceni Fiskalnega sveta proračunsko luknjo poglobil za več kot milijardo evrov) predvideni primanjkljaj za leto 2027 tik pod maastrichtsko mejo treh odstotkov.
Kam bodo “vrinili” izpad prihodkov interventnega zakona?
Janša je sicer že napovedal, da bo v prvih mesecih prihodnjega leta potreben rebalans, in sicer zaradi izida zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu in posvetovalnega referenduma o prestrukturiranju javnega sektorja. Toda glede na predlog proračuna manevrskega prostora za tako obsežen izpad prihodkov, kot bi ga prinesel interventni zakon, ne bo. Načrti za prestrukturiranje javnega sektorja, s katerimi bi znatno znižali izdatke, pa so še povsem nedorečeni in najbrž preoptimistični.
Še več: zdi se, da so nedorečeni tudi rezi, ki jih predvideva predlog proračuna za leto 2027. Medtem ko se povečujejo izdatki za obrambo, promet in subvencije kmetijstvu, se zmanjšujejo sredstva za plače javnih uslužbencev ter transferji posameznikom in gospodinjstvom.
V tem segmentu je največje znižanje predvideno pri družinskih prejemkih in starševskih nadomestilih (za 160 milijonov evrov) ter transferjih za zagotavljanje socialne varnosti (za 130 milijonov evrov). A predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun opozarja: “Niti v obrazložitvi sprememb proračuna niti v zakonu o izvrševanju proračuna ne najdemo ukrepov, ki bi zagotovili takšen padec, kar lahko znova nakazuje na nerealistično načrtovanje.”
Hoja po robu
Če k vsemu temu dodamo še možnost nižje gospodarske rasti od napovedane, neugodne razmere na obvezniških trgih ter napovedano obsežno dohodninsko reformo, ki bi – poleg interventnega zakona – dodatno znižala prilive, se zdi, da je pred vlado skoraj misija nemogoče.
Že brez zgoraj navedenih dejavnikov je Slovenija blizu uvedbi postopka zaradi presežnega primanjkljaja. Kot je poudaril Kračun, Evropski fiskalni odbor v zadnjem dokumentu očita Evropski komisiji, da je preveč tolerantna do Slovenije, ki zelo očitno krši fiskalno-strukturni načrt.
Ekonomist Mojmir Mrak je fiskalno politiko prejšnje vlade označil za hojo po robu. S tem, kar je položila na mizo nova vlada, pa smo se, kot je povedal v Odmevih, robu še bolj približali.
Predloga proračunov bo mogoče dopolnjevati mesec dni. Državni zbor naj bi ju potrjeval 16. novembra.
Komentirajo lahko naročniki