Nedeljska referendumska četverica je vladi Janeza Janše prinesla grenak priokus. Volivci so 11. oktobra zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, edino vprašanje, pri katerem je bil rezultat pravno zavezujoč.
Toda Janšo čaka precej pomembnejši preizkus. Sindikati so zbrali 42.694 podpisov za referendum o interventnem zakonu, s katerim želi koalicija poseči v davčni, pokojninski in zdravstveni sistem. Predvideni datum glasovanja je 6. december, o njem pa bo državni zbor dokončno odločil v petek. Koalicija želi glasovanju znova pridružiti tri posvetovalna vprašanja, tokrat o nižjem DDV za hrano in energente, racionalizaciji javne uprave ter prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih.
Ali lahko ponovitev referendumske taktike prepreči še en poraz? Za Zanima.me sta razplet in njegove posledice ocenila politična analitika dr. Miro Haček in Aljuš Pertinač. Oba opozarjata na skoraj enako razdeljeno volilno telo, vendar izpostavljata različna tveganja. Ključno vprašanje morda sploh ni, ali bo zakon padel, temveč koliko politične škode lahko Janša povzroči sam sebi in zakaj bi bil poraz z vidika javnih financ lahko celo dobrodošel.
Haček in Pertinač opozarjata na isto težavo, a iz različnih razlogov
Haček ocenjuje, da vlada za interventni zakon nikoli ni bila favorit. Nedeljski rezultati po njegovem kljub temu niso dokaz velikega preobrata. Politični tabori ostajajo približno tako razdeljeni kot na parlamentarnih volitvah, vlada pa je pri prvem referendumu očitno podcenila mobilizacijo nasprotnikov. Izpostavlja tudi nenavadno pasivnost predlagateljev in podpornikov zakonskih rešitev v kampanji.
Pertinač podobno meni, da je nedelja ponovno pokazala razdeljenost volilnega telesa. Pri decembrskem odločanju zato ne pričakuje predvsem spopada strokovnih argumentov. Veliko pomembnejše bo, katera stran bo svoje podpornike dejansko spravila na volišča. Sindikati in civilnodružbene organizacije bodo po njegovi oceni vodili intenzivno kampanjo proti zakonu, koalicija pa bo morala odgovoriti z učinkovitejšo mobilizacijo.
Razlike med ukrepi zakona bodo medtem odprle novo fronto. Haček opozarja, da gre za skupek rešitev, pri katerih bo lahko vsaka stran izbirala sebi najugodnejše poudarke. Vlada bo predstavljala nižji DDV, cenejše energente in ugodnejše pogoje za zaposlene upokojence. Nasprotniki bodo izpostavljali socialno kapico in vprašanje, komu davčne razbremenitve prinašajo največ koristi. Na koncu bo odločala presoja posameznega volivca, ne nujno strankarska disciplina.
Pertinač vidi še drugo težavo. Interventni zakon je pomemben del političnega dogovora, na katerem se je oblikovala sedanja koalicija. Njegova zavrnitev bi vladi otežila uresničitev pomembnega dela predvolilnih obljub. Toda hkrati bi ji omogočila, da neizvedene ukrepe pripiše referendumskemu izidu. Takšen izgovor bi lahko kratkoročno pomagal, dolgoročno pa tvega razočaranje med lastnimi volivci, zlasti če bi ti ostali doma.
Bodo trije dodatni referendumi Janši pomagali ali škodili?
Kaj pa dodatni referendumi? Haček je do njih zadržan. Splošno vprašanje o učinkovitejši javni upravi po njegovem brez konkretnega načrta reforme volivcem ne pove dovolj. Podobno velja za prepoved zakrivanja obraza. Posebej opozarja na protislovje pri DDV: če bi volivci interventni zakon zavrnili, hkrati pa na posvetovalnem referendumu podprli nižjo obdavčitev, bi bila izvedba iste zakonske rešitve zaradi enoletne omejitve ponovnega odločanja zapletena.
Tudi Pertinač dvomi, da lahko dodatna vprašanja bistveno spremenijo razmerje moči. Po njegovem se je že oktobra pokazalo, da široka referendumska ponudba sama po sebi ne zagotavlja uspeha pri osrednjem glasovanju. Zato bo pomembneje spremljati kampanjo in to, ali se bodo aktivneje vključili tudi gospodarski in drugi interesni krogi, ki podpirajo zakon. Prav vprašanje njihovega angažmaja vidi kot eno od neznank. Pomembno bo, ali bodo ostali pri podpori na papirju ali bodo pripravljeni sodelovati pri prepričevanju volivcev. Zgolj ponavljanje referendumskih vprašanj po njegovem ne bo dovolj.
Nov poraz bi lahko bil za Janšo katastrofa, a tudi priložnost
Najostrejše Hačkovo opozorilo pa zadeva Janševo politično strategijo. Če bo vlada referendum razglasila za odločanje o usodi slovenskega razvoja, bo morebitni poraz dobil precej večjo težo. Če ga bo predstavila kot običajen del demokratičnega odločanja, lahko sporne ukrepe premisli in pozneje predlaga posamične zakone. Posledice so po Hačku lahko zelo hude ali skoraj nikakršne, odvisno predvsem od pričakovanj, ki jih bo vlada ustvarila sama. Koalicija ima še vedno večino v državnem zboru, zato zavrnitev interventnega svežnja sama po sebi ne pomeni, da bodo vsi njegovi cilji za vedno izgubljeni. Pot do njih bi bila le daljša in politično zahtevnejša.
Pertinač se prav tako izogiba napovedim koalicijskega razpada. Opozarja, da bi lahko neuspeh zakona ob določenih javnofinančnih okoliščinah pomenil tudi manjši pritisk na državno blagajno in dolgoročno lažje stabiliziranje financ. Referendumski poraz zato še ne pomeni nujno slabšega izhodišča za nadaljevanje mandata. Za Janšo bo odločilno predvsem, kakšno sporočilo bodo volivci poslali in kako ga bo vlada razumela.
Komentirajo lahko naročniki