Masa plač je leta 2025 močno zrasla, letos pa polletna rast proračunskih stroškov dela presega prvotno načrtovano celoletno stopnjo. Vladna projekcija za 2028 kaže skoraj deset milijard evrov izdatka samo za plače v javnem sektorju.
Nebrzdana rast je posledica napačnih izračunov Golobove vlade, koliko bo javne finance stala reforma plač v javnem sektorju.
Tolikšno maso bruto plač v javnem sektorju za leto 2028 prikazuje vladna predstavitev, na katero je predsednik vlade Janez Janša opozoril ob predstavitvi prvih stotih dni vlade. Za leto 2025 navaja 7,721 milijarde, za 2028 pa že enormnih 9,97 milijarde evrov. Razlika pomeni približno 2,25 milijarde dodatnega letnega računa, kar naj bi bila predvsem posledica plačne reforme.
Projekcija predvideva 8,60 milijarde evrov za maso plač v letošnjem letu in 9,37 milijarde leta 2027. “Plačna reforma ob tem predvideva še 3 velika povečanja, ki jih slovenske javne finance seveda ob tej produktivnosti ne prenesejo. To lahko povem vnaprej,” je ob teh podatkih na včerajšnjem srečanju na MOS-u povedal Janez Janša.
Po analizi ministrstva za portal N1 se je le masa plač leta 2025 povečala za 713,5 milijona evrov oziroma 12,1 odstotka, s približno 5,9 na 6,6 milijarde. Prvotna ocena učinka reformnih dvigov v Golobovi vladi je za leto 2025 je znašala 374 milijonov evrov.
Gre za seštevek, ki ne vključuje regresa, prehrane, prevoza, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči, zato je tudi drugačen od gornje vladne ocene.
Fiskalni svet: proračunski načrt je bil prenizek
Konkretno opozorilo prinaša tudi polletna realizacija za 2026. Po ugotovitvah Fiskalnega sveta so stroški dela državnega proračuna dosegli 2,66 milijarde evrov, 11 odstotkov več kot leto prej. Tedaj veljavni proračun je predvideval 3,1-odstotno celoletno rast. Fiskalni svet je to ocenil kot znak podcenjenega načrtovanja. Razmik med ocenama znaša 7,9 odstotne točke.
Fiskalni svet je že oktobra 2025 ocenjeval, da bo učinek plačne reforme po novejših projekcijah približno dvakrat tolikšen kot v ocenah na osnovi predhodne napovedi UMAR. Golobova vlada je takrat zavračala očitek odstopanja od fiskalnih zavez in zatrjevala, da so načrti znotraj dopustnih meja. Gre za tedanjo presojo in odziv, ne za novo septembrsko oceno.
SURS za junij 2026 beleži 4,8-odstotno mesečno rast bruto plače v javnem in 1,3-odstotno v zasebnem sektorju. Izrazitejši javni dvig povezuje tudi s tretjim reformnim obrokom. Toda v celotnem prvem polletju je bila medletna rast 6,9-odstotna v javnem in 7,2-odstotna v zasebnem sektorju.
Kaj nas čaka do leta 2028?
Na dan 17. septembra 2026 ostajajo predvideni še obroki decembra letos, julija 2027 in januarja 2028. Trije izvedeni od šestih obrokov ne pomenijo nujno polovice finančnega učinka. Uradna predstavitev reforme govori o povprečnem postopnem zvišanju za približno 23 odstotkov oziroma 415 evrov bruto.
Podatki kažejo na pritisk rastočih stroškov in po presoji Fiskalnega sveta na podcenjeno načrtovanje. Za natančno ceno napake manjka razčlenitev načrta in realizacije po isti metodologiji, a že zdaj je jasno, da plačna reforma prinaša veliko višji strošek od načrtovanega.
Ob tem se pojavlja vprašanje, koliko od tega plačnega pritiska lahko zdržijo javne finance. Zato ni čudno, da je premier na včerajšnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju dejal, da bi se “del zaposlenih iz javnega sektorja bi se moral skozi daljše obdobje preliti v gospodarstvo, pri čemer je poudaril, da to ne pomeni odpuščanja. »Nikogar ni treba pustiti brez službe. Prestrukturiranje je treba izvesti postopno in na mehak način.” Obenem pa je pred dnevi minister za finance Andrej Šircelj dejal, da vlada ne bo nikomur nič jemala: “Ničesar ne bomo vzeli, izplačani bodo vsi socialni prejemki, štipendije, pokojnine, plače, skratka vse tisto, kar je določeno z zakonom.”
Komentirajo lahko naročniki