V senci referendumskih rezultatov je Delo objavilo svojo redno mesečno anketo, ki jo za ta nekoč osrednji slovenski časnik izvaja agencija Mediana.
Razmerje med strankami, ki tvorijo koalicijsko večino in opozicijo je po njej do desetinke točke enako: obe strani zbereta podporo vsaka po 35,7 % anketirancev. Pri razdelitvi sedežev v državnem zboru pa bi imela leva opozicija dva več, a ne dovolj za absolutno večino. V parlament bi namreč tokrat prišla Resni.ca, ne pa tudi Demokrati.
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi največ, 21,7 % glasov dobila SDS, vendar je to če drugi mesec s padajočo podporo. Kljub temu bi največja vladna stranka ohranila nekaj prednosti pred največjo opozicijsko: Gibanje Svoboda ima namreč 19,8 % podporo.
V vzponu je Hanova SD – tokrat bi dobila 9,3 % glasov vseh anketirancev. Sledi NSi z 8,4 % in tudi naraščajočim trendom. Levica bi skočila z 4,8 na 6,6 %, v parlament bi se vrnila Resni.ca s 3 % podporo vseh sodelujočih. Tokrat bi pod pragom ostali Demokrati z 2,1 %, pred njimi bi bili Piratska stranka z 2,9 % in SNS z 2,7 % podporo. Prerod bi dobil 1,8 % podporo anketirancev. Neopredeljenih je dobrih 11 odstotkov.
Med opredeljenimi anketiranci, preslikano na sedeže v državnem zboru (s pomočjo strani volilna-napoved.si), bi SDS dobila 28 sedežev, kar je 4 manj kot po Delovi anketi septembra, Gibanje Svoboda 25, kar je 1 manj kot prejšnji mesec, SD bi jih dobila 12, oziroma 2 več, enega več bi z 11 sedeži dobili NSi/SLS/Fokus, Levica bi prav tako dobila 2 več z 8 poslanci. Resnica bi se vrnila v državni zbor s 4 poslanci.
Če je imel v septembru vladni trojček SDS + NSi/SLS/Fokus + Demokrati skupaj absolutno večino 46 sedežev, je v oktobru razbit, saj Demokrati ne dosegajo parlamentarnega pragu. Če v zameno upoštevamo Resni.co, pa jih ima aktualna koalicijska večina 43, leva opozicija pa 45.
Delo desnosredinske vlade so anketiranci ocenili s povprečjem 2,61, kar je ponovno manj kot prejšnji mesec – v septembru je bila povprečna ocena 2,65, v avgustu pa 2,71.
Na barometru priljubljenosti politikov se je s skokom meseca in povprečno oceno 3,13 na prvo mesto vrnila Nataša Pirc Musar, pred Matjažem Hanom s 3,10 in Francijem Matozem z 2,7. Sledijo Andrej Šircelj, Marko Lotrič, Jernej Vrtovec, Janez Cigler Kralj, Meira Hot, Janez Janša itd. Robert Golob je z 2,44 na 16. mestu, predsednik DZ Zoran Stevanović je z 2,25 predzadnji, za njim pa je na lestvici zgolj še ljubljanski župan Janković s povprečjem 2,16.
Naročniška vsebina
Tako anketa Dela kot zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi, kjer so volivci zaradi nepoznavanja materije glasovali v skladu s političnim prepričanjem, kažeta, da koalicijska stran drži približno polovično podporo volilnega telesa. Kljub tesnem porazu pri omenjenem referendumu je to spodbuda, da delajo naprej, a hkrati svarilo, da v bodoče ni samoumevna. Zato b bil še enkrat več na mestu premislek, za katere bitke je vredno krvaveti, katerim pa se raje izogniti.
Komentirajo lahko naročniki