Sredi poletja je Ljubljana imela referendum o parkiriščih. Od političnih strank tega ni opazil skoraj nihče. Ali pa so opazili, pa se jim zadeva ni zdela niti toliko pomembna, da bi vstali s kavča, prijavili kampanjo in odprli transakcijski račun. Da bi vsaj formalno bili v bitki. To je absolutni minimum. Če bi naredili še kaj terenskega dela, toliko bolje.
Vsaj minimum je na desni naredil izključno Aleš Primc, na levi pa Levica in Vesna, takrat že ločeno, ter Pirati in Miha Kordiš. Sredi poletja je na referendum, za katerega je Zoran Janković trdil, da ne odloča o ničemer, prišlo 40.000 ljubljanskih volivcev. Janković se je zdel resno ranljiv in po bitki so z vseh lukenj začeli prihajati kandidati, ki bi ga porazili, ali pa vsaj na njegovem truplu kovali politične dobičke.
Sokoordinator stranke, ki ji občani ne zaupajo niti enega pločnika
Levica je po skorajšnjem izpadu iz Državnega zbora ocenila, da se mora okrepiti v svoji največji trdnjavi, Ljubljani in v boj pošiljajo najmočnejšega aduta, sokoordinatorja in ljubljenca src slovenskih gospodinj Luko Mesca, ki si predstavlja, da bi lahko bil slovenski Zohran Mamdani in zasedel prestol v prestolnici po tem, ko Levica še vedno nima niti enega samega župana. Celjski Matija Kovač pač ni (več) kandidat iz vrst Levice.
Da jim slovenski volivci, ko gre za konkretne projekte kot so pločniki in športne dvorane ter lokalna politika, ki je najbližje ljudem, ne zaupajo niti v eni občini, hkrati pa jim dajejo v roke upravljanje dolgotrajne oskrbe, področja dela in kulture, je svojevrstna ironija vredna svojega komentarja. A očitno Mesec računa, da je vodenje Ljubljane dovolj oddaljeno od volivcev, da mu veliki met lahko uspe. In kot kažejo zadnje ankete, ima celo največ možnosti, da pride v drugi krog z Jankovićem, ki mu tudi sam priznava zasluge.
Pa je Mesec in Levica eden tistih, ki so do Jankovića bolj kritični, vsaj na levi. A če se prebije v drugi krog, je to za Jankovića dejansko usluga, saj bi moral desni volivec, ki bo v drugem krogu odločilen, čeprav je sicer v manjšini, resnično stisniti zobe in se po volitvah spovedati, da bi obkrožil črko pred njegovim imenom. Mesec je v županskem boju, verjetno mimo dogovora, tako točno tam, kjer ga Janković potrebuje.
Jaz sem te nastavil … in potem zaspal
Da bi lahko Jankovića dejansko odstavil, je največji potencial kazal Anton Rop. Kazal v pretekliku. Prepričljivo »lev« kandidat iz časov, ko je politika še imela nekaj omike, ki je Jankoviću enkrat že povedal »jest sem te nastavil«. A ko bi moral k temu dodati. »Jest te bom tudi odstavil« pa kot da bi potrdil, da se je na mestu premierja znašel po nesreči, ko je Janez Drnovšek pač šel za predsednika in nato po dobrem letu državo itak prepustil Janezu Janši.
Rop, ki bi lahko prepričal leve, da je varno njihova izbira, in desne, da je pa vendarle boljši kot Janković in Mesec, daje vtis, kot da je zaspal in da si županovanja dejansko sploh ne želi, mentalno pa da je ostal v času pred nastankom družbenih omrežij. Vračanje Ljubljane Ljubljančanom in prinašanje svežine v mesto po 20-tih letih pa bi izvedel z ekipo, ki bi težko bila večje nasprotje od tega.
Samovšečnica, ki ne ve, ali bi bila estradnica ali političarka, dejansko pa ni nič od tega, mu (so)vodi stranko, katere osnutke programa pripravlja državni rekorder po prestopih med strankami. Zgodovinsko je vstop Janija Möderndorferja v stranko pomenil začetek njenega propada in pikro bi lahko pripomnili, da je Svobodo do sedaj rešilo to, da se ji kljub združitvi z LMŠ ni pridružil. Tudi sicer stranka Ljubljana smo vsi preveč daje vtis, da so se tam nabrali kadri, ki jih nihče drug noče.
Za Ropa je tako ključno, da pride v drugi krog, ker od tam ima realne možnosti, da dejansko postane župan. Za vstop v drugi krog pa bo moral pokazati več energije. Če jo bo našel, lahko premaga župana, če pa ne, se tudi za drugim krogom lahko obriše pod nosom.
Pri tem lahko računa na pomoč Aleksandra Repića, za katerega se zdi, da je v kampanji, da provocira Luko Mesca. Jankovića zaenkrat pušča pri miru. Na nek način podobno, a še precej manj ambiciozno igra SDS.
»kandidat SDS« po zgledu komunistične županje
Naposled so le predstavili svojega kandidata, ki so ga do nedavnega skrivali »kot kača noge«. Do te mere, da zadnja anketa Mediane niti ni merila njegovega imena, ampak dobesedno »kandidat SDS«. Izbrali so arhitekta in urbanista Aleša Vrhovca, ki da je politično neobremenjen, čez in čez Ljubljančan, ki redno hodi na tržnico, pri županovanju bi se zgledoval pa kar po graški županji iz vrst komunistov Elke Kahr.
Ne samo to. Vrhovec je pripravil tudi precej smiseln program in zna tudi koherentno nastopati, hkrati pa je strokovnjak na področju, ki je trenutno v Ljubljani eden večjih problemov. Ob prvem nastopu na Odmevih je bil prvi vtis, da je SDS tokrat našla zanimivega in obetavnega kandidata, ampak pol leta prepozno.
Vrhovec je pripravil tudi precej smiseln program in zna tudi koherentno nastopati, hkrati pa je strokovnjak na področju, ki je trenutno v Ljubljani eden večjih problemov.
Politična neobremenjenost in ne pretirana »desnost« bi lahko bila na tokratnih županskih volitvah konkreten adut, če bi ga predstavili in sistematično (kot SDS sicer zna), gradili zadnjega pol leta. Natanko mesec dni pred volitvami razkritega imena, za katerega celo poznavalci politike sprašujemo »čakaj, kdo?!« pa ne more resno »zbildati« niti kombinacija mainstream medijske mašinerije in političnega stroja SDS. Pa vemo, da tega nimajo.
Ali si Vrhovec torej do te mere ne želi biti resen kandidat, da se je skrival do zadnjega, ali pa SDS z njim ni mislila resno, ker ga sicer ne bi tako dolgo skrivali. Kar je škoda, ker tako zapravljajo kandidata, ki bi imel potencial, če bi pravočasno zanj kdo izvedel.
Vprašanje je samo, ali to bolj koristi Ropu, ki bi ga že v prvem krogu lahko podprli siceršnji volivci SDS, ali Jankoviću, ki si brez resnega kandidata desnice povečuje možnost za zmago v prvem krogu zaradi nižje udeležbe.
Rubrika »bizarno«
O kandidatih ki bi prepovedali Katoliško cerkev, če malo parafriziramo, kandidatih, ki jih stranke pošiljajo v boj, da jih skurijo v notranjih bojih in kandidatih, ki jih stranke kandidirajo, da pač nimajo praznega mesta, ker sicer javnost njihovega dela v javnosti ne uspe zaznati, in drugih »krjavlih«, ne bom niti izgubljal besed.
Prvi korak in garač Primc
Levi politični pol se podaja v boj z vojsko kandidatov, ki si ne upajo niti resno postaviti po robu aktualnemu županu, ki ga ob tem, da so njegovi tekmeci na velika usta hvalijo. Kot bi volivcem sporočali, da so tukaj za malo samopromocije in folklore, ne pa kot resni pretendenti. Desni politični pol se v bitko podaja s sporočilom med vrsticami, da tam najrajši sploh ne bi bili, ker se rajši kar v naprej predajo, kot da bi naredili prvi korak k osvajanju Ljubljane.
Še nikoli ni bil v Ljubljani nihče tolikšen trn v peti Zoranu Jankoviću, kot je Aleš Primc
Z eno samo izjemo. Aleš Primc se v tekmo podaja z nahrbtnikom trofej celotnega mandata občinskega svetnika. Še nikoli ni bil v Ljubljani nihče tolikšen trn v peti Zoranu Jankoviću, kot prav on. Kanal C0, tržnica, zdravstvo, parkirišča … Česarkoli se Janković loti narobe, naleti na Primca. Zaveda se, da teče v strm klanec navzgor v bitki za župana in da z njegovim profilom in trenutno politično situacijo to realno ne more biti še dobljena bitka.
A za razliko od ostalih na desni, je na svoj boj ponosen in se zaveda, da dela prvi korak od potrebnih mnogih. Pardon, tokrat dela že drugega. In zato ga Mediana trenutno meri višje od »kandidata SDS«. Lahko gre mnogim njegov slog na živce, a mandat, ki se mu znova obeta v mestnem svetu, si je prigaral.
Boj za Ljubljano, kakršno za seboj pušča Zoran Janković, je garanje. In bo še nekaj časa. Ta boj niti za leve, kaj šele za desne, ne bo lahek. A treba bo poprijeti vanj, če bomo želeli, da bo Ljubljana kdaj boljša.
Lahko se zdi, da iz naslanjača pljuvam po vseh kandidatih vsepovprek. Pa ni namen pljuvanje. Namen je pred začetkom volilne kampanje opozoriti na težave ključnih kandidatov, da se Ljubljana iz momenta, ko se je že zdelo, da je sprememba neizbežna, ne potopi nazaj v klasično apatičnost, ali še hujše, v iskreni želji po spremembi stopi z dežja pod kap.
Komentirajo lahko naročniki