Kdo so poslanci, ki so poleg Tee Košir in Borisa Mijiča v preteklosti spektakularno zapuščali svoje poslanske sedeže? Za vas smo zbrali nekaj odmevnih primerov odstopov, ki so jim botrovale nenavadne zgodbe, od korupcije, kraje, poneverb, pobega s kraja nesreče in še česa.
Včeraj je mandat prenehal dvema poslancema Državnega zbora. Boris Mijič iz Resnice se je poslovil po vrsti očitkov o poslovanju njegovega nekdanjega podjetja, dolgovih in neresničnem predstavljanju izobrazbe.
Tea Košir, izvoljena na listi Demokratov, pa se po odhodu z mesta državne sekretarke ni vrnila v poslansko klop. Za njo so tedni političnih preobratov, izstop iz stranke in vprašanja o pritiskih.
Pritiski na Koširjevo, Mijičevi razlogi razumljivejši
Kot kaže, je Koširjeva odšla zaradi pritiskov, saj je za Tarčo povedala, da so jo opozarjali, da bi lahko njen nakup zemljišča na Bledu prikazali kot sumljiv. Po poročanju portala Necenzurirano sta za približno 1,64 milijona evrov vredno zemljišče kupila njeno podjetje in partner.
Kdo naj bi nanjo pritiskal, ni razkrila, pojavljajo pa se namigi, da naj bi bil to ravno omenjeni portal. Odločitev za odhod pa opisala kot kompromis za svoj mir. Morebitne pritiske in okoliščine zaposlitve je začela preverjati tudi protikorupcijska komisija.
➡️ Tea Košir, odhajajoča poslanka @DemokratiSLO @AnzeLog, je poleti na Bledu kupila 1,6 milijona evrov vredno zemljišče.
Kdo je v zvezi s tem pritiskal nanjo? Od kod ji denar? In kdo bo odločal o dovoljenjih za njeno novo zemljišče?
🔗 https://t.co/CuzqJZp2NK
👇
— necenzurirano.si (@necenzurirano_) October 16, 2026
Pri Mijiču je bilo manj ugibanja o politični prihodnosti, ob njegovem odstopu pa je na njegov račun letelo veliko ciničnih in sarkastičnih pripomb tako zaradi ne ravno blestečih retoričnih sposobnostih kot tudi očitkov, da ga bodo do izteka roka držali v parlamentu.
A slovenska politika ima pri vračanju mandatov že dolgo tradicijo, ki je včasih bolj nenavadna od satiričnega programa.
Komedijantstvo v DZ je izgubilo pomembnega člana. Mijič je odstopil. Na srečo je ostal Stevanović.
In že takoj vrže asa iz rokava: “Mi svojo obljubo kot vedno držimo.” https://t.co/1YEunFaEfU
— Guy Gadbois – ĐiĐi (@Nacvrckan) October 12, 2026
Kdaj je afera dovolj velika za odstop? Odgovor ni odvisen le od teže očitkov, temveč tudi od stranke, javnega pritiska in pripravljenosti posameznika, da prevzame odgovornost.
Zgodovina kaže vse mogoče: od sodnih obsodb do sendviča, ki je imel za poslanca precej dražjo ceno od tiste na blagajni.
Humor in zaporna kazen Pavla Ruparja
Pavel Rupar, nekdanji poslanec SDS in župan Tržiča, kasneje pa nesojenih naslednik Karla Erjavca pri nagovarjanju upokojenske populacije, se je leta 2006 znašel sredi afere zaradi spora z najemnico ljubljanskega stanovanja in dveh stanovanj, ki ju ni prijavil protikorupcijski komisiji.
Odstopil je, da bi se zadeve razjasnile brez političnega bremena. Pri tem je za Delo sprva navrgel, da se bo tako lahko posvetil zmagi v Tržiču, nato pa pristavil: “Ne, ne. Šalim se.”
Tudi ob resnih očitkih humor očitno ni bil izključen, glede na njegov neslavni politični konec, ki ga je zaznamovala tudi pogojna in pravnomočna zaporna kazen pa ga je na tej poti rabil kar precej.
Sporna najemnina in gostilna
Katarino Kresal, mladi up za zadnjo rešitev ugašajočega LDS-sa, je leta 2011 odnesla afera z najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad, ki je prišla kot nadaljevanje zloglasne afere Bulmastifi- Baričević.
Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti, protikorupcijska komisija pa pri poslu prepoznala znake korupcije.
Najprej je odstopila kot notranja ministrica, 2. septembra še od poslanskega mandata. Sama je vztrajala, da so postopki potekali zakonito in v dobri veri.
Truda Pepelnik iz Državljanske liste je konec leta 2012 odstopila po pogojni obsodbi zaradi nepravilnosti v upravnem postopku, ki ga je vodila še kot uslužbenka občine Ruše. V ozadju je bilo dovoljenje za podaljšan obratovalni čas gostilne. Pepelnikova je zatrjevala, da ima čisto vest, a sodbo sprejela. Njen tedanji strankarski šef Gregor Virant je ob tem ocenil, da bi bil ob podobnih etičnih merilih “Kongresni trg prazen.”
Goljufanje na izpitu, na sceno stopil Čuš
Ob koncu turbulentega mandata druge Janševe vlade se tudi glavni protagonisti le te, stranka SDS, ni izognila “svoje porcije” odstopa. Februarja 2013 je moral zaradi pravnomočne pogojne obsodbe, povezane z izpitom iz nemščine, oditi poslanec Branko Marinič.
Po ugotovitvah sodišča je na izpit poslal drugo osebo in bil obsojen zaradi napeljevanja k ponarejanju listin. Sodbo je zavračal, a mandat vendarle vrnil.
Na njegovo mesto je prišel Andrej Čuš, s katerim pa se je SDS kasneje opekla na svoj način. Marinič je tako z izpitom, ki ga sploh ni opravil, na koncu vplival še na parlamentarno kadrovsko sestavo, ki je v naslednjem mandatu kar močno stresla poslanske klopi.
Ministrica za izobraževanje s ponarejenim magisterijem
Posebno poglavje slovenske politične zgodovine je leta 2015 spisala Klavdija Markež iz SMC. Komaj je sedla na položaj ministrice za izobraževanje, že jo je odnesel njen lastni magisterij.
Izkazalo se je, da se precejšen del magistrske naloge ujema z diplomskim delom drugega avtorja, ki ga ni ustrezno navedla. Markeževa je ravno na 1. aprila odstopila kot ministrica, dva dni pozneje pa se odpovedala še vrnitvi v poslanske klopi.
Fakulteta ji je maja odvzela magistrski naslov. Tako je ministrica, ki bi morala skrbeti za slovenski izobraževalni sistem, svojo politično kariero končala zaradi kršenja akademskih pravil. Ironija, ki je najbrž ne bi znal bolje napisati niti najbolj domiseln satirik.
Opit povozil pešca in pobegnil
Nekdanji košarkar, dobitnik več medalj z jugoslovansko reprezentanco ter športni komentator Peter Vilfan je maja 2014 po prometni nesreči, v kateri je poškodoval starejšega pešca, prevzel odgovornost in odstopil kot poslanec Pozitivne Slovenije.
Priznal je, da je pred vožnjo pil alkohol. Poznejša analiza krvi ni pokazala presežene dovoljene meje, vendar je bila kri odvzeta z zamikom. Kljub temu pa mu je samo nekaj mesecev po nešportni potezi uspel politični povratek, ko je bil kot član Zavezništva Alenke Bratušek izvoljen v DZ, od koder je nato presedlal v DeSUS.
Ponesrečeni eksperiment s krajo sendviča
Leta 2019 pa je Darij Krajčič iz LMŠ vstopil v politično folkloro zaradi sendviča. Ker ga prodajalke niso opazile, ga je odnesel brez plačila, svoje ravnanje pa označil za »družbeni eksperiment« kar na seji odbora na svojem takratnem delovnem mestu. Sendvič je pozneje plačal, vendar mu to mandata ni rešilo, saj je njegov takratni šef Marjan Šarec postavil letvico integritete vsaj na zunaj zelo visoko in eksperiment se je končal z odhodom iz hrama slovenske demokracije.
Poslanec @StrankaLMS Darij Krajčič odstopa s funkcije poslanca, razlogi naj bi bili povezani z njegovo tatvino sendviča v trgovini. Na torkovi seji odbora za kmetijstvo je takole pojasnil, da je preverjal sistem kontrole, če trgovino zapustiš brez plačila: #infotvslo #odstop https://t.co/Ru87cHsHHp
— RTVSLOinfo (@RTVSLOinfo) February 14, 2019
Podkupnina v Bruslju in odvzeti mandat
Norčije, neresnost, šlamparija ali očiten kriminal pa niso odnesle samo poslance doma. Zoran Thaler je leta 2011 kot evropski poslanec iz vrst SD neslavno z odstopom proslavil sebe in državo, ki jo je predstavljal. Razlog?
Novinarji Sunday Timesa so ga pod krinko lobistov (podobno kot afera Black Cube, le da je Thaler sprejel odgovornost) posneli pri dogovarjanju o zakonodajnih dopolnilih v zameno za denar.
Sprva je zatrjeval, da ni sprejel podkupnine, leta 2014 pa je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. Govoril je o izstopu iz »Murdochovega resničnostnega šova«.
Ustavno sodišče na strani Janše
Precej bolj buren in siv primer je primer Janeza Janše. Državni zbor mu je oktobra 2014 zaradi tedaj pravnomočne obsodbe v zadevi Patria ugotovil prenehanje mandata, zaradi vrste groženj in mnenja da je Patria politični konstrukt pa je SDS zoper te poteze burno protestirala, skupaj s t. i vztrajniki iz Odbora 2014.
Ustavno sodišče je že novembra omogočilo njegovo nadaljnje opravljanje poslanske funkcije, junija 2015 pa sklep parlamenta odpravilo. Razveljavljena je bila tudi obsodilna sodba v zadevi Patria.
Janši je kasneje dvakrat uspel politični povrat leta v obliki funkcije predsednika vlade, kljub razveljavitvi pa poteze DZ in prvotna sodba še vedno burijo duhove levega in desnega krila pljuč Slovenije.
Pravijo, po jutru se dan pozna. Grožnje na steni Glavnega tajništva SDS. Ne bodo nas zlomili! #freeJJ http://t.co/cjWM5sTYjK
— SDS (@strankaSDS) October 15, 2014
Skupni imenovalec teh zgodb zato ni enaka krivda ali enaka odgovornost. Je vprašanje, kdaj politik presodi, da je mandat breme, in kdaj meni, da je prav vztrajanje njegova dolžnost. V slovenskem parlamentu odgovor očitno ni vedno zapisan v poslovniku.
Komentirajo lahko naročniki