Prvi duel tega mandata med Golobom in Janšo: “Sramotite nas v svetu”. “Pošiljali ste denar, ki je šel Hamasu” (video)

Ko sta Robert Golob in Asta Vrečko prvič zastavila vprašanji premierju Janezu Janši, sta izbrala različni izhodišči. Golob je nastop začel z Gazo in večino časa namenil slovenski politiki do Izraela. Vrečkova je najprej odprla zastoje na avtocestah, nato pa še cene goriva in predvolilne obljube.

A čeprav je Janša v uvodnem odgovoru pohvalil Vrečkovo, da je izpustila besedo “Palestina” je že v drugem delu izmenjava med obema izpraševalcem in premierem pristala ravno tam, pri vprašanju Palestine.

Golob oster in očitajoč: V Gazi je genocid, Janša: Po mednarodnem pravi v Gazi ni genocida

Golob je začel udarno: “V Gazi se izvaja genocid”. Najprej je Janšo izzval glede ravnanja Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu ter njegovega odnosa do mednarodnega prava. Nato je vprašanje usmeril v Slovenijo: kdo je odločil o njenem stališču do izraelskih naselbin in zakaj o zunanji politiki ni razpravljal državni zbor?

Njegov ton je bil oster in očitajoč. Janši je pripisal samostojno odločanje mimo pristojnih institucij, oponesel mu je tudi “velikega prijatelja s svojim zemljevidom velike Madžarske”. Z opazko je seveda mislil na Viktorja Orbana. Če je bil ton njegovega teksta zelo oster in očitajoč, pa so bila vprašanja precej državniška in zadržana. “Gospod Janša, ali vam je ozemeljska celovitost Slovenije ključna?” in “Kako vi vidite ozemeljsko suverenost in celovitost Slovenije z vidika mednarodnega prava?”

Janša je odgovor začel pri Golobovem vprašanju o slovenski ozemeljski celovitosti. Skliceval se je na svojo vlogo obrambnega ministra med osamosvojitveno vojno in Golobu vrnil osebno vprašanje, kje je bil tedaj on. Glede Gaze je nasprotoval Golobovi uporabi izraza genocid ter trdil, da se ga v tem primeru ne more uporabljati kot pravne ugotovitve. “Nemogoče je v istem stavku govoriti, da se v Gazi dogaja genocid in zagovarjati mednarodno pravo,” je dejal Janša.

“Kar se Gaze tiče, noben pristojen organ v skladu s to resolucijo ni odločil, da se v Gazi dogaja genocid in je to politični jezik. Lahko govorimo o civilnih žrtvah, lahko govorimo o kršenju ženevske konvencije, lahko govorimo o marsičem, pa ne samo v Gazi … Po mednarodnem pravu v Gazi ni genocida. Tako da se morate odločiti ali boste pač prisegali na politično govorico ali boste prisegali na mednarodno pravo, to glede tega.” Ob tem je podal tudi primere Nigerije in Sudana, kjer je mednarodna skupnost precj manj zainteresirana za “genodic”, kar je po njegovem posledica politične govorice.

V dopolnilnem vprašanju je Golob zahteval še natančnejši odgovor: kdo je odločil, da Slovenija nasprotuje izjavi o širjenju izraelskih naselbin, kdaj je bila odločitev sprejeta in zakaj? Janši je očital tudi označevanje protestnikov za teroriste ter odločanje o zunanji politiki mimo parlamenta. Nastop je bil še bolj oster in obtožujoč, njegovo osrednje vprašanje pa je bilo, kdo je za slovensko stališče politično odgovoren. 

Janša je v odgovoru zagovarjal odnose z Izraelom kot »vračanje v normalnost« in zavrnil Golobove očitke glede protestov, ni pa neposredno povedal, kdo in kdaj je sprejel odločitev, po kateri je spraševal Golob. Spomnil je na obdobje dobrih odnosov z Izraelom do leta 2022, čeprav se je na tem področju dogajalo veliko hudih stvari, pa ni nobena vlada prekinjala odnosov z Izraelom.

Golob je v zahtevi o razpravi o Janševem odgovoru dejal, da zahteva razpravo “o zunanji politiki, o spremembi in predvsem o postopkih in procedurah, ki so bile kršene pri tem, ko je Slovenija, predvsem vi osebno, v celoti spremenila zunanjo politiko, brez da bi o tem se posvetovala, kaj šele dobila odločitev in potrditev s strani relevantnih institucij v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah. Kršili ste vse, kar se je kršiti dalo. In Slovenijo ste osramotili, ne samo pred Evropo, prejšnji teden ste jo sramotili v New Yorku, pred celim svetom.” Janša mu je vrnil z nasmeški.

Vrečkova: Ali bi Janez Janša pred volitvami glasoval za Janeza Janšo po volitvah?

Tudi njen ton je bil polemičen, vendar bolj ironičen. Janši je očitala, da zdaj govori o omejitvah, ki jih pred volitvami, ko je kritiziral prejšnjo vlado, ni priznaval. “Po volitvah pa smo junija imeli srečo videti ministra Vrtovca, čelado na glavi sredi noči. In takrat smo že v Levici napovedali, da bo ta učinek njegovega pohoda ponoči po avtocesti enak, kot je bil s tovornjakom mask na Fernetičih, ki ste ga izgubili. Torej, veliko obljub, samohvale in pa brez rezultata,” je dejala ironično.

Omenila je dražje gorivo, zastoje na avtocestah in proračunske odločitve, nato pa vprašanja strnila v stavek: »Ali bi Janez Janša pred volitvami glasoval za Janeza Janšo po volitvah?«

Janša ji je vrnil v isti meri, z ironijo. Na sklepno vprašanje je odgovoril z »da«. Dodal je še, da je bil »prijetno presenečen«, ker se njen nastop ni začel s Palestino. S tem je z eno pripombo odgovoril Vrečko in se hkrati vrnil k predhodni izmenjavi z Golobom. Ob koncu odgovora je tako vseeno vključil borce Hamasa in zakaj so teroristi ter Vrečkovi predlagal branje članka “Slavni borci Hamasa”.

Pri gorivu je poudaril vpliv svetovnih cen in omejene možnosti slovenske vlade, pri zastojih pa del odgovornosti pripisal odločitvam prejšnje oblasti. Ko je Vrečkotova zahtevala konkretne ukrepe, je izpostavil razvojni zakon in Levici očital, da ga ovira, s tem pa tudi ukrepe za višje neto plače in pokojnine ter nižje cene hrane in energentov. Za avtocestne zastoje je deloma okrivil odločitve prejšnje vlade o širitvah in začetku del, kot dolgoročnejši problem pa navedel centralizacijo Ljubljane.

Vrečko z odgovorom ni bila zadovoljna in je predlagala nadaljnjo razpravo v državnem zboru. Podvomila je, da bo selitev sedeža ministrstva iz Ljubljane opazno zmanjšala promet, ter vztrajala, da je rešitev v boljšem javnem prevozu in ne v dodatnih avtocestnih pasovih. Janši je očitala še nejasno financiranje napovedanih ukrepov in nadaljevanje kulturnega boja.