»Okoli osme ure zvečer so teroristi skupine Boko Haram vdrli v našo hišo. Vse so nas zvezali in odvlekli na dvorišče, kjer so nas vprašali, če se bomo odpovedali svoji veri in se spreobrnili v islam. Ko smo rekli ne, so najprej ubili mojega očeta, nato mojega mlajšega brata in nato so se spravili name. Z nožem na vratu me je militant vprašal, če sem pripravljena zatajiti vero. Ko sem odgovorila, da živim kot kristjanka in sem pripravljena umreti kot kristjanka, sem začutila, kako se mi je noš zaril v kožo.«
Manga je po čudežu preživela enega izmed mnogih napadov militantnih islamistov v Nigeriji in je le ena izmed 388 milijonov kristjanov, ki po svetu trpijo hudo preganjanje zaradi vere. 110 milijonov je mlajših od 15 let.
Leta 2026 svet znova beleži neslavni rekord. Številka 388 milijonov preganjanih kristjanov po svetu še nikoli ni bila tako visoka kot letos. Od tega jih 315 milijonov trpi zelo visoko ali ekstremno preganjanje, kar pa prav tako največ v zadnjih 30 letih, od kar organizacija Open Doors izvaja monitoring nad preganjanjem kristjanov.

Vsaki dve uri po svetu zaradi svoje vere umre kristjan
V dobrih desetih letih se je število preganjanih kristjanov povečalo za skoraj štirikrat, z okoli 100 milijonov leta 2014 na 388 milijonov letos. Medtem, ko so oči svetovne javnosti uprte v konflikt v Gazi, bistveno bolj tiho, zaradi svoje krščanske vere trpi tudi 110 milijonov otrok, mlajših od 15 let.
4.849 kristjanov je zaradi svoje vere izgubilo življenje v lanskem letu, kar v povprečju pomeni 13 žrtev vsak dan ali eden manj kot vsaki dve uri. S 13 na 15 se je povečalo tudi število držav, kjer se kristjani soočajo z ekstremnim preganjanjem. Najhujše razmere so v Severni Koreji, Somaliji, Eritreji, Libiji, Afganistanu, Jemnu, Sudanu, Maliju, Nigeriji, pakistanu, iranu, Indiji, Savdski Arabiji, Mjanmaru in Siriji.
Tudi druge številke so zaskrbljujoče.
- 712 vernikov je bilo samo zaradi svoje vere priprtih, zadržanih brez sojenja ali obsojenih na zaporno kazen
- 302 vernika sta bila ugrabljena
- 202 kristjana sta doživela posilstvo, spolno nadlegovanje ali prisilno poroko z nekristjanom
- 000 vernikov je bilo žrtev psihičnega ali fizičnega nasilja (20 % več kot leto prej)
- 426 cerkva, hiš, trgovin ali podjetij v lasti kristjanov je bilo napadenih
- 129 kristjanov je moralo zaradi svoje vere zbežati s svojih domov.
Preganjanja imajo po svetu različne oblike, za vsako prej omenjeno statistiko pa se skrivajo konkretne usode konkretnih posameznikov s svojo unikatno zgodbo preganjanja.
Najbolj krvavo preganjanje je v podsaharski Afriki, samo v Nigeriji 70% žrtev
Med najbolj krvava območja na svetu spada podsaharska Afrika, še posebej države Sahela in njihove sosede. Spori zaradi zemlje in vode, ki jih dodatno poganja revščina in podnebne spremembe na tem območju sovpadajo s šibkejšim nadzorom državnih institucij in nazadovanjem vladavine prava, kar daje islamističnim militantom priložnost, da nekaznovano ropajo, posiljujejo in pobijajo, pri čemer so ena glavnih tarč prav kristjani.

V Nigeriji, kjer živi največja krščanska skupnost, je tudi žrtev največ. 3.490 kristjanov je bilo ubitih samo v Nigeriji, kar je 72 % vseh žrtev po svetu v lanskem letu. Kristjani so tarča več organizacij, največ s strani militantov plemena Fulani, sledijo pa Boko Haram in Islamska država.
Posebej za Nigerijo je značilna tudi »industrija ugrabitev« ki vse več družin in skupnosti vodi v medgeneracijski bankrot. Militanti namreč ugrabijo člana družine ali duhovnika in od družine ali župnije zahtevajo visoke odkupnine, da bi jih dobili nazaj. Skupnosti zbiranje sredstev za odkupnine nato pahne v revščino. Militanti pogosto ciljno ubijajo moške, da obubožajo družino, ki jo je moški preživljal.

»Ob polnoči so v hišo vdrli militanti Fulani in ugrabili vseh 12 ljudi v hiši,« pove Sabina David [njeno ime je zaradi varnosti spremenjeno]. Militanti so jih vso noč gnali do svojega tabora in jih nato zjutraj začeli pretepati.
»Bili smo priklenjeni z verigami kot sužnji. Ko sem se zbudila, sem na tleh videla svojega moža. Kar sedem jih je bilo, ki so ga pretepali. Naslednji dan je za poškodbami umrl. Njegovo truplo so vrgli v reko kot psa. Po tem, so me silili, da pred njimi plešem,« svojo zgodbo za Open Doors zaključi Sabina. »In jaz sem plesala in oni so me pretepali. Medtem, ko sem žalovala za svojim možem.« Militanti so ubili tudi dva Sabinina sinova.
Druga Nigerijka, Badoo [ime prav tako spremenjeno], se je z možem in petimi otroki uspela umakniti pred militanti, ki so vdrli v njihovo hišo. »Tašča in trije svaki niso imeli te sreče.«
A čeprav so ušli najhujšemu, so jih nato čakale izredno težkoe razmere. Nastanjeni so bili v begunskem taborišču, skupaj s še 480.000 podobnimi begunci. Badoo, ki je bila v času napada noseča, je bila prisiljena roditi v nečloveških razmerah, brez zdravstvene oskrbe, med komarji v slabi higieni. Mnoge ženske so tudi žrtve posilstev.
Bližnji vzhod: Ko je preganjalec tudi država
Če so v Afriki kristjani običajno žrtve militantnih, pogosto uporniških skupin, pa je na Bližnjem vzhodu marsikje preganjanje kristjanov del uradne državne politike. V državah, kot je Sirija, pa se trenutno bojijo tako države, ki jih preganja, a hkrati ne vzdržuje nadzora nad vso državo, kot tudi militantnih skupin.
Iranska teokratska oblast vsakega kristjana razume kot grožnjo z Zahoda, ki bi lahko spodkopala vladavino islamskih ajatol. Včasih kristjane obtožijo celo ogrožanja državne varnosti in to kljub temu, da je po iranski ustavo krščanstvo ena izmed treh manjšin, ki jih država dovoljuje.
A ta zaščita nikakor ne velja za tiste, ki bi se v krščanstvo spreobrnili iz islama, temveč zgolj za kristjane, ki so se rodili krščanskim staršem. A tudi to so v državi diskriminirani.
Da bi preprečili spreobračanje muslimanov v krščanstvo, morajo Cerkve registrirati vse svoje člane, sicer jih zaprejo. Slednje sicer ne preprečuje spreobračanja, zaradi česar Cerkev v Iranu po nekaterih ocenah celo raste.

Nedavno so oblasti prepovedale tudi krščanske televizijske kanale. »Za mnoge kristjane v Iranu je poslušanje evangelija po televiziji edini način, saj v njihovi skupnosti ni nobene cerkve in nimajo dostopa niti do biblije, kaj šele drugih krščanskih vsebin.« A že spremljanje takšnih programom lahko vodi v obtožbo »sodelovanja s sovražno organizacijo.« Mladi kristjani se bojijo celo spremljanja krščanskih vsebin na omrežjih, kot sta Instagram in Youtube.
Smrt ali deportacija v koncentracijsko taborišče

Po svetu je preganjan vsak sedmi kristjan, v Afriki vsak peti, v Aziji, ki je do kristjanov najbolj sovražna celina, pa kar dva izmed petih kristjanov trpita preganjanje. V Pakistanu in Afganistanu je za kristjane neredko odrejena smrtna kazen, če odkrijejo spreobrnjenca iz islama, pa je ta zagotovljena. V indiji kristjane preganja hindujski nacionaliozem.
Najhuje pa je v Severni Koreji, ki se običajno uvršča na sam vrh držav, ki najbolj preganjajo kristjane. Že posedovanje Biblije je težek zločin, kristjani pa se lahko zbirajo le v popolni tajnosti, saj so v nasprotnem primeru deportirani v koncentracijsko taborišče skupaj s celotno razširjeno družino.
Žarek upanja je mednarodni pritisk

Kljub pogosto črnim številkam pa Evropa ni povsem nemočna. Predvsem njena mehka moč (politični in ekonomski pritisk) lahko doseže, da se razmere kje vendarle izboljšajo. Open Doors poroča o primeru, ko je Nigerija 21. aprila letos obsodila 300 teroristov, 24. julija pa še dodatna dva voditelja islamističnih skupin na dosmrtni zapor.
Politični pritisk pa je iz zapora rešil tudi več kristjanov v Pakistanu in drugod po svetu. V Open Doors poudarjajo, da je zato še kako pomembno ozaveščanje glede te teme.
Tudi v tem kontekstu v petek v Ljubljano prihaja Miiko Auvinen, direktor za razvoj novih trgov pri Open Doors, ki ga bo gostil evropski poslanec Matej Tonin. »Javnost ima moč, da s pritiskom na politične odločevalce spreminja situacijo na terenu,« je ob tem povedal Tonin.
Za brezplačno vstopnico na dogodek se prijavite: https://www.tonin.si/kristjani/

Naročnik vsebine je politična skupina Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu.





Komentirajo lahko naročniki