Jeseni 2025 se je za specializacijo iz družinske medicine prijavilo 31 kandidatov na 71 mest. Leto pozneje je bilo na voljo 90 mest, prijav pa le 17. Tudi v primerjavi z letošnjo pomladjo, ko se je na 75 mest prijavilo 34 kandidatov, se je število prijav prepolovilo. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je to najmanj v zadnjih štirih razpisnih rokih.
Podobno skromno je bilo zanimanje tudi na drugih področjih, ki jih v svoji objavi izpostavljajo Mladi zdravniki Slovenije. Za urgentno medicino so na 20 mest prispele štiri prijave, za primarno ginekologijo na pet mest ena, za primarno pediatrijo pa na 22 mest sedem. Skupaj z družinsko medicino to pomeni 29 prijav na 137 mest oziroma približno eno prijavo na pet razpisanih mest.
Mladi zdravniki Slovenije takšen odziv povezujejo z razmerami, ki jih mladi upoštevajo pri izbiri specializacije. V ambulanti jih čaka veliko bolnikov, administracija pa jim jemlje čas za pogovor in pregled. Po njihovih besedah je dolgoletno preslišanje predlogov stroke načelo tudi zaupanje, da se bodo te razmere izboljšale. Kot dodatno oviro vidijo javno omalovaževanje zdravniškega dela.
Zato poleg administrativne razbremenitve in več časa za posameznega pacienta zahtevajo tudi finančne spodbude. Zavzemajo se, da bi spodbude, ki jih predlog zakona po njihovih navedbah predvideva za družinsko in urgentno medicino, razširili še na primarno pediatrijo in ginekologijo. Večjo vlogo pri pridobivanju zdravnikov za lokalne ambulante vidijo tudi pri občinah.





Komentirajo lahko naročniki