Udarec za dve in še posebej eno večjo parlamentarno stranko, lekcije za stranki na drugi poziciji v bloku in lokalni zaton tretjih sil. To so med drugim ugotovitve analize, ko rezultate lokalnih volitev križamo z volitvami v Državni zbor.
Drži, da gre za specifične volitve, ki ob obilici lokalnih nestrankarskih list niso povsem primerljive, a vendarle dajejo pomemben uvid v kondicijo posameznih političnih strank na terenu.
Velikim strankam na lokalnih volitvah več odvzamejo neodvisne liste
Nestrankarske liste, ki so že nekaj časa v trendu rasti, obe veliki stranki v Državnem zboru prizadenejo bistveno bolj kot manjše stranke na vsakem polu. Ker na volitvah v državni zbor ni »nestrankarske« opcije, se volivci običajno odločijo za eno izmed obeh največjih.
Pozitivna številka pomeni, da je za toliko odstotnih točk stranka močnejša na lokalnih volitvah v primerjavi z državno zborskimi. Negativna številka pomeni slabši rezultat na lokalnih volitvah v primerjavi z volitvami v Državni zbor. V Sivih občinah stranka ni imela liste.
Kakšno vlogo pri tem igrajo mediji in status novega obraza brez terena pa dodatno pokaže še dejstvo, da je Svoboda »nastradala« bistveno bolj kot SDS. Razlika je pri SDS res precejšnja, a stranka ohranja primat pred zasledovalci, saj se lahko nasloni na močno terensko mrežo in je prisotna po celotni Sloveniji.
SDS je glede na parlamentarne volitve sicer zbrala za okoli 11 odstotnih točk manj glasov, a ohranja mesto v »prvi ligi« medtem ko je Svobodo odneslo kar za okoli 19 odstotnih točk nižje in se je po rezultatu na lokalnih volitvah primerljiva SD in NSi.
Svoboda je boljši rezultat na lokalnih volitvah dosegla le v dveh občinah v celotni državi, v Cerknem in Naklem. Drugje je vprašanje samo, koliko je slabši rezultat. V svetlo sivih občinah stranka ni imela svoje liste.
Metodološko pojasnilo
Pri volitvah v državni zbor se upoštevajo glasovi, oddani na volilno nedeljo na rednih voliščih, ker je samo tem glasovom mogoče zanesljivo določiti občino, ki ji pripadajo, zato analiza temelji na okoli 90 odstotkih oddanih glasov.
Pri občinah, kjer so stranke nastopile na skupnih listah smo pri preračunu na ravni države upoštevali polovico oz. tretjino glasov za posamezno stranko (saj ni mogoče natančno določiti, koliko glasov je na takšni listi denimo prispevala ena ali druga stranka). Na zemljevidu za posamezno občino je prikazan celoten rezultat skupne liste pri vsaki stranki.
Ljubljana Levici prinesla kar tri petine vseh glasov na lokalnih volitvah
Levica izven Ljubljane praktično ne obstaja na lokalni ravni. 58,5 odstotka vseh glasov za Levico na lokalnih volitvah je prispevala Ljubljana, medtem ko je na državnozborskih volitvah delež Ljubljane okoli 25 odstotkov.
Deloma je to posledica odsotnosti liste Levice v večini občin za občinski svet, deloma pa tudi izjemni prepoznavnosti Luke Mesca, ki so ga imeli pred očmi volivci tokrat samo v Ljubljani. Zmaga na županskih volitvah v drugem krogu bi lahko utegnila Levici kot stranki celo škodovati, saj bi se moral Mesec posvetiti vodenju glavnega mesta, ki ne bo lahko, in morda ne bo dalo rezultatov, ki jih obljublja Ljubljančanom.
Hkrati bi ob zmanjšani njegovi vlogi na nacionalni ravni trpela tudi stranka kot celota.
Levica je nastopila v peščici občin. Posebej izstopata Ljubljana in Železniki, kjer so svoj rezultat bistveno izboljšali. V Ajdovščini in Črnomlju gre za rezultat skupne liste, kjer je Levica manjši partner, a ni mogoče natančno oceniti, koliko je katera lista prispevala, zato je upoštevan celoten rezultat liste. V Ajdovščini je sicer večji del prispevala SD; v Črnomlju pa Svoboda.
SD kot edina stranka lokalno močnejša kot na centrali
Socialni demokrati so na lokalnih volitvah zbrali celo več glasov kot na parlamentarnih, kar bi moral biti resen signal za centralo stranke, da je osredotočanje na interese in usmeritev, ki jo daje nekaj posameznikov v prestolnici, dolgoročno napačna.
Najbolj očitno to ilustrira rezultat Marka Koprivca na volitvah za župana. Koprivc, ki s svojimi izjavami sodi bližje Mi Socialistom! Kot Levici, je pri Socialnih demokratih anomalija, ki je prepričala zgolj za kakšen stanovanjski blok volivcev. 402 glasova je zbral Koprivc. Niti vsak osmi volivec, ki je v Ljubljani glasoval za SD-jevo listo, ni dal Koprivcu svojega glasu.
Svetnik je postal izključno zaradi pomanjkanja oddanih preferenčnih glasov, saj so kar trije kandidati na listi le teh zbrali več od njega, ki je bil vodilni na listi, a je bilo le teh oddanih premalo, da bi se upoštevali. Koprivc je zbral 16 preferenčnih glasov za mestni svet v celotni Ljubljani.
In medtem ko se je centrala stranke prepogosto odločala za smer bližjo Koprivčevi, močni kandidati na terenu kažejo drugačno sliko. V Trbovljah so osvojili 42,5 odstotka glasov, več kot 40 še v Murski Soboti in Velenju, več kot 30 pa še v Mislinji in Žalcu.
Socialni demokrati so edina stranka, ki je na lokalnih volitvah za mestne svete zbrala več glasov kot na volitvah v Državni zbor. V občinah, kjer so bili uspešni, pa imajo običajno precej manj radikalen teren kot v Ljubljani, kjer se je znova pokazalo, da kopije Levice nihče ne voli, če ima na razpolago original.
Žalec, ko se da tudi brez neodvisnih list in z vzgojo naslednika
Za razliko od Ljubljane je Socialnim demokratom prenos na naslednika uspel v Žalcu, kjer je Matej Sitar nasledil dolgoletnega župana Janka Kosa, ki letos ni več kandidiral. V občinskem svetu so svoje sedeže celo povečali. Sitar je bil sprejemljiv tudi za Demokrate, ki so ga sicer ob svoji listi za mestni svet podprli pri kandidaturi za župana.
Žalec pa dokazuje, da se tudi na lokalni ravni da brez nestrankarskih list. Pet strank, ki se je prebilo v mestni svet, je imelo v Žalcu boljši rezultat od povprečja lokalnih volitev na državni ravni, lokalni listi oz. stranki, ki ne nastopata na državni ravni, pa sta zbrali skupaj komaj dobra dva odstotka glasov.
Zaupanje županu, ki se ne prenese na državno raven
Zaupanje županu lahko stranki v posamezni občini prinese popolno dominacijo. Nova Slovenija ima tako vse svetnike v občini Sodražica, kjer je zbrala 89 odstotkov vseh glasov za občinski svet, njihov župan Blaž Milavec pa je bil edini kandidat. Hkrati je na parlamentarnih volitvah v Sodražici NSi zbrala 17,3 odstotka glasov. Podobno izkušnjo ima v več krajih tudi SD.
Z močnimi kandidati je NSi na lokalnih volitvah presenetila tudi v nekaterih krajih, ki niso njihove tradicionalne trdnjave, denimo v Kranju, Semiču, Postojni, Novi Gorici, Slovenski Bistrici, Prevaljah, Ivančni Gorici, Grosuplju, Dravogradu in še več manjših občinah.
Šibka struktura, ogrožen obstoj in klic po povezovanju
SLS, ki je bila še nekaj volitev nazaj velesila na terenu, usiha tudi na lokalnem področju. Po tem, ko so leta 2022 izgubili župana Krškega, so tako ostali brez zadnje mestne občine, letos pa je prestop Srečka Ocvirka med poslance SLS odnesel tudi Sevnico, kjer niso niti v drugem krogu, še eno močno trdnjavo, Litijo, bodo morali braniti v drugem krogu.
Med močnejšimi sicer še vedno ostajajo v Naklem, Majšperku, Kobilju, Puconcih na Blokah in v Trnovski vasi, med večjimi kraji pa še v Pivki, Železnikih, Slovenski Bistrici, Mokronogu in Šmartnem pri Litiji.
V več občinah, med drugim izstopajočem Dobrepolju sta stranki nastopili s skupno listo. Več občin kaže na dobro komplementarnost NSi in SLS. Pogosto je v podobnih občinah ena stranka močnejša in druga šibkejša, odvisno od tega, kam se je leta 2000 odpravilo jedro tedanje združene SLS-SKD, ko je razpadla Na SLS in NSi.
V Ljubljani so ostali brez stolčka mesta svetnice, ki ga je osvajala predsednica Tina Bregant. Sodelovanje z Novo Slovenijo se jim je tokrat obneslo v več občinah, še posebej pa se strankama obnese na državni ravni, kjer skupen nastop prinese vsaj enega ali dva dodatna poslanca v Državnem zboru.
Čeprav združitev ne diši niti NSi, niti SLS, pa bi bil razmislek o tesnejšem sodelovanju za ti dve stranki smiseln. Bistveno bolj kot z Demokrati, ki jim sicer primanjkuje lokalne strukture, a so kot nova stranka vendarle uspeli nabrati 39 občinskih svetnikov.
Totalna kapitulacija, ko imaš več poslancev kot občinskih svetnikov
Še posebej pa je lokalno kapitulirala Resnica, ki ima v vsej državi natanko enega občinskega svetnika, kar je verjetno unikum v slovenski politični zgodovini, da bi neka stranka imela več poslancev v Državnem zboru kot občinskih svetnikov v vsej državi.
Diši po združitvi
Morda še prej kot kakršnokoli združevanje na desni, pa se utegne zgoditi povezava, ki bi vodila v združitev na levi. Imamo namreč Socialne demokrate z močno lokalno strukturo, še posebej v manjših mestih, in Levico, ki izven Ljubljane in še nekaj mestnih središč praktično ne obstaja.
Hkrati pa ima Levica močno ideološko in filozofsko jedro, ki se po izkušnji vlade morda zaveda, da njene najbolj radikalne ideje pač niso izvedljive in jih prepušča še večjim radikalcem, zbranim okoli Mihe Kordiša. Na drugi strani se zdi, da Socialnim demokratom manjka jasna politična identiteta. Na volilni večer smo s strani več analitikov v posebnem volilnem Safariju lahko slišali, da ti dve stranki trenutno še najbolj težita k združitvi, še posebej, če Matjaža Hana na čelu stranke spodnese Matjaž Nemec. Hanov ključni izzivalec na zadnjem kongresu Milan Brglez pa je bil v nedeljo že opažen v štabu Levice v Ljubljani.
Takšna združena stranka bi lahko na katerih od prihodnjih volitev v Državni zbor izzvala primat Svobode. Je pa skoraj nemogoče, da se SD ob tem ne bi razdružila na bolj skrajno levi in bolj sredinski del.
Sčasoma pa se utegnejo spremembe pojaviti tudi desno od sredine, a so ta trenutek še bistveno premalo vidne, da bi jih lahko napovedovali že za leto 2030.








Komentirajo lahko naročniki