Pričevanja insajderjev iz različnih strankarskih taborov, s katerimi smo govorili, razkrivajo prva real-politična sporočila nedeljskih lokalnih volitev.
SDS je dobila potrditev svoje moči, v Svobodi kljub občutnemu padcu števila občinskih svetnikov ni velike panike.
Največje politične bitke pa se morda šele začenjajo: preboj Luke Mesca v Ljubljani, presenetljivo vodstvo Matevža Frangeža v Mariboru in nepričakovan poraz SD v domači trdnjavi Matjaža Hana odpirajo pot novemu krogu spopada za Socialne demokrate in morebitnemu obračunu z Robertom Golobom za primat na levici.
SDS dobila, kar je potrebovala. Janša lahko izbira svoje bitke
V vladajoči SDS so ponedeljkovo analizo lokalnih volitev opravili razmeroma hitro. Tudi sicer so bili tradicionalni ponedeljkovi sestanki poslanskih skupin tokrat krajši kot običajno, saj je premier Janez Janša že dopoldan odgovarjal na vprašanja poslancev.
Stranka je glede na leto 2022 še okrepila svojo lokalno mrežo in v času, ko se na lokalni ravni vse bolj uveljavljajo neodvisni kandidati, še utrdila položaj najmočnejše strankarske organizacije.
Kaj to pomeni za prihodnje tri tedne? Od vplivnih komunikatorjev SDS je slišati, da bodo po uspešnih lokalnih volitvah zadržano nadaljevali z referendumsko kampanjo za interventni zakon.
Gre za zakon, ki je bil še pred nekaj tedni predstavljen kot eden najpomembnejših projektov tega vladnega mandata. Toda že pred lokalnimi volitvami je bilo opaziti, da SDS osrednjo vlogo v kampanji prepušča gospodarskim združenjem in strankam, ki so sodelovale pri njegovem oblikovanju – NSi, Demokratom in Resnici.
Po nedeljskem rezultatu naj bi se ta logika še okrepila. SDS naj bi tako v kampanji premišljeno izbirala teme, ki ji omogočajo utrjevanje volilne baze. Do 6. decembra bo v ospredju kulturni boj. Na eni strani proti sindikatom z Branimirjem Štrukljem, na drugi proti Niki Kovač in delu nevladnih organizacij, ki nastopajo proti zakonu.
SDS je svojo zeleno kljukico na lokalnih volitvah dobila. Referendumsko kampanjo si zdaj lahko privošči voditi po načelu à la carte.
Svoboda izgubila skoraj 150 svetnikov, a panike ni
Precej drugačne številke so v ponedeljek na hitro analizirali v Gibanju Svoboda.
Stranka, ki je pred štirimi leti osvojila 415 mandatov v občinskih svetih, jih ima po novem 266. Gre za izgubo 149 svetniških mest oziroma približno 36 odstotkov.
Kljub temu naj bi v Svobodi po naših informacijah ponedeljkovi analizi lokalnih volitev zjutraj namenili zgolj kakšnih 15 minut. Razpoloženje, kot ga opisujejo naši viri, pa: ni razloga za odpiranje šampanjca, kot tudi ne za pretirano depresijo.
V Svobodi poudarjajo primerjavo s tradicionalnima parlamentarnima strankama, ki imata precej daljšo zgodovino lokalnega političnega organiziranja. Socialni demokrati so osvojili 271 mandatov, Nova Slovenija 302. Svoboda kljub občutnemu padcu ostaja v bližini teh številk.
Dokončno oceno naj bi si prihranili za čas po drugem krogu županskih volitev, 29. novembra. Česar pri Robertu Golobu vendarle ne morejo preprosto odpraviti z levo roko, pa je nedeljsko dogajanje v obeh največjih slovenskih mestih.
Mesec in Frangež: dve mesti, isti politični signal
Luka Mesec je v Ljubljani dosegel nekaj, kar se je še pred kratkim zdelo skoraj nepredstavljivo: po dveh desetletjih je Zorana Jankovića prisilil v drugi krog županskih volitev.
Za Levico je to zgodovinski politični preboj.
Vznemirljiv je tudi razplet prvega kroga v Mariboru. Tam je Matevž Frangež sicer kotiral kot resen kandidat za drugi krog. A je njegov nedeljski rezultat presegel pričakovanja. Osvojil je 28,17 odstotka glasov, njegov najbližji zasledovalec, neodvisni kandidat Bor Greiner, ki je pred nedeljo vodil na anketah, je zaostal za dobrih pet odstotkov.
Frangež je formalno kandidat Socialnih demokratov, vendar uživa tudi podporo Levice. In prav ta povezava ima pomembno politično ozadje.
Frangež z Mescem, Han z zamero? Zakulisje mariborske tekme
Po informacijah naših virov naj bi v vrhu SD, tudi pri predsedniku Matjažu Hanu, precej nejevolje povzročil Frangežev skupni predvolilni nastop z Luko Mescem.
Šlo je za dogodek tri tedne pred volitvami v mariborskem Kinu Udarnik, ki je potekal pod pomenljivim naslovom “Dve mesti. Dva pogleda. Veliko skupnih vprašanj.”
Frangež in Mesec sta usklajeno predstavljala svoji viziji razvoja Maribora in Ljubljane ter spregovorila o gospodarskem razvoju, solidarnosti in kakovosti življenja v obeh največjih mestih.
Po informacijah iz strankarskega zakulisja naj bi Frangež skupni nastop z Mescem izpeljal mimo aktualnega vodstva SD, kar naj bi posebej zmotilo tudi Hana.
Zdi se namreč, da Frangež v Mariboru ni gradil zgolj svoje županske kandidature. Skupaj z Mescem je pred volivci demonstriral tudi model političnega povezovanja SD in Levice, ki bi lahko v prihodnje dobil precej širše ambicije.
Hanu medtem padla domača trdnjava. Sledi nov spopad za SD?
Medtem ko je Frangež v Mariboru slavil zmago v prvem krogu, je predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han v svojem domačem političnem okolju doživel precej manj prijetno presenečenje.
V Radečah je dolgoletnega župana Tomaža Režuna, kandidata SD, po dvanajstih letih na čelu občine premagal neodvisni kandidat Darjan Lipoglavšek.
Ta rezultat ima za Hana bistveno večjo simbolno težo, kot bi jo sicer pripisali razpletu županskih volitev v manjši slovenski občini.
Radeče so namreč dolga leta veljale za eno njegovih najtrdnejših političnih oporišč. Če je mogoče kje pričakovati, da bo predsednik SD ohranil vpliv, je to prav njegov domači teren.
Po informacijah iz političnega zakulisja bi lahko lokalne volitve postale uvod v nov spopad za vodenje Socialnih demokratov. Struja, ki je na zadnjem volilnem kongresu nasprotovala Hanu, ima namreč zdaj nove argumente.
Med morebitnimi izzivalci aktualnega predsednika se omenja prav Frangež, še posebej če bi konec novembra osvojil mariborsko župansko mesto.
Drugo ime je evropski poslanec Matjaž Nemec, ki naj bi po informacijah naših sogovornikov vse bolj odkrito kazal ambicije po prevzemu stranke.
Ključno vprašanje pa je, ali se lahko po lokalnih volitvah ponovno povežejo tisti deli SD, ki želijo stranko tesneje približati Levici – in pri tem zamenjati tudi njeno vodstvo?
Scenariji za Mesca: samostojni napad ali skupna fronta s SD?
V igri je lahko precej več: nov poskus konsolidacije levega političnega pola in spopad za primat, ki ga danes zaseda Robert Golob.
Po informacijah naših sogovornikov se v ozadju omenjata predvsem dva scenarija.
Če bi Mescu uspelo dokončno premagati Zorana Jankovića, bi lahko poskusil samostojno izzvati Goloba.
Druga možnost predvideva nekoliko daljšo politično igro.
Mesec bi lahko počakal na marec, ko bo volilni kongres SD pokazal, ali bo stranko prevzela struja, naklonjena tesnejšemu sodelovanju z Levico, s čimer bi se odprla pot do skupnega političnega nastopa proti Svobodi.
Jankovićev zamujeni odhod
Še nekaj besed o Jankoviću.
Ljubljanski župan se je po dveh desetletjih znašel pred politično dilemo, ki si je ni želel. Zdi se namreč, da je zamudil trenutek, ko bi se lahko iz lokalne politike poslovil pod svojimi pogoji.
Janković si je svojo politično upokojitev najbrž predstavljal kot osebno odločitev: da bo Ljubljano vodil, dokler bo želel, nato pa sam določil trenutek odhoda.
A njegov problem ni zgolj možnost poraza.
Tudi če 29. novembra zmaga, se bo znašel v položaju, ki ga v ljubljanski mestni hiši ni vajen. Za sprejemanje odločitev bo potreboval širša politična zavezništva in precej zahtevnejše usklajevanje, kot ga je bil vajen.
To bi bil za politika, ki je svojo lokalno oblast gradil na izrazito osebnem načinu vodenja in trdnem obvladovanju mestne politike, precej drugačen mandat.
Resni.ca doživela debakel
Končajmo z zanimivo primerjavo dveh manjših parlamentarnih strank, ki sodelujeta pri podpori sedanje oblasti.
Za Resni.co Zorana Stevanovića so bili nedeljski rezultati naravnost porazni. Stranka je na državni ravni osvojila en sam mandat v občinskih svetih.
Še posebej zgovoren je razplet v Kranju, Stevanovićevem domačem političnem okolju. Resnica je leta 2022 na volitvah v kranjski mestni svet osvojila 2.438 glasov oziroma 13,22 odstotka in pet svetniških mandatov. Tokrat ji je ostal en sam svetnik.
A kranjska zgodba ima še drugo, politično zanimivo razsežnost.
Dosedanji župan Matjaž Rakovec se namreč ni uspel prebiti niti v drugi krog. Pri čemer je kampanjo močno zaznamovala afera z iskanjem zemljišča za gradnjo srbske pravoslavne cerkve, pri kateri je bila v ospredju tudi povezava s Stevanovićem.
Na državni ravni bi lahko kranjski razplet dobil še dodatno politično razsežnost.
V levem političnem taboru bi namreč lahko Rakovčev poraz predstavili kot opozorilo, da sodelovanje z Zoranom Stevanovićem prinaša politično ceno. Zaradi njegove povezanosti z Janševo parlamentarno večino bi bilo takšno sporočilo mogoče uporabiti tudi v širših političnih spopadih.
Resnica je tako po lokalnih volitvah ostala predvsem parlamentarni dejavnik, medtem ko njena terenska politična organizacija kaže zelo malo življenjske moči.
Logarjevi Demokrati: skromen rezultat, a tudi prvi znaki lokalnega življenja
Drugačno sliko ponujajo Demokrati Anžeta Logarja.
Stranka, ki se je na svojih prvih lokalnih volitvah šele začela preizkušati kot samostojna terenska politična organizacija, je osvojila 39 mandatov v občinskih svetih.
Natanko toliko jih je dobila tudi Levica.
Demokrati so torej dobili zametke terenske organizacije, čeprav bo šele prihodnost pokazala, ali jih bodo znali razviti v resnejšo politično mrežo.
Ob tem pa seveda ni mogoče prezreti vsaj rahlega razočaranja v Mariboru.
Njihova kandidatka Katja Koren je še v zadnjih dneh pred volitvami kazala potencial za precej boljši rezultat, po nekaterih pričakovanjih celo za preboj v drugi krog. Na koncu je z nekaj manj kot 19 odstotki glasov pristala na četrtem mestu.
Pod črto
Največja zgodba lokalnih volitev morda sploh ni vprašanje, kdo bo prihodnja štiri leta vodil to ali ono slovensko občino, temveč kdo, če sploh kdo, bo po teh volitvah dobil moč, da preuredi širši slovenski politični prostor.
Pa tudi, ali bo moral Robert Golob svoj naslednji veliki politični spopad namesto z Janezom Janšo najprej odigrati znotraj lastnega političnega pola.








Komentirajo lahko naročniki