»Scenarij je strašljiv«: razkrivamo interni načrt Svobode za referendum

Od navodil za vzbujanje strahu do natančnega urnika objav poslancev in vključevanja zunanjih govorcev. Razkrivamo vsebino 49-stranskega komunikacijskega načrta Gibanja Svoboda za referendumsko kampanjo proti interventnemu zakonu.

Dokument razkriva tudi, kako želi stranka nagovoriti volivce, ki posamezne vladne ukrepe sicer podpirajo, vendar nasprotujejo Janezu Janši.

Kako prepričati ljudi, da na referendumu glasujejo proti zakonu, čeprav se z nekaterimi ukrepi strinjajo? Kako doseči, da bodo strankarska sporočila po družbenih omrežjih širili tudi običajni volivci? In kako v kampanjo vključiti strokovnjake, ki naj javnost nagovorijo neodvisno od stranke?

Na ta vprašanja odgovarja interni komunikacijski načrt Gibanja Svoboda, ki smo ga pridobili v uredništvu Zanima.me. Predstavili smo ga v sobotni epizodi Safari Special za naročnike, sedaj pa njegove dele objavljamo tudi za ostalo bralstvo.

Na 49 straneh dokument ne razčlenjuje zgolj političnih in ekonomskih argumentov proti interventnemu zakonu. Predvideva tudi natančno organizirano komunikacijsko kampanjo: od čustvenih sporočil in razvrščanja volivcev v ciljne skupine do vsakodnevnih zadolžitev poslancev, uporabe spletnega kalkulatorja in sodelovanja z zunanjimi strokovnjaki.

Nekateri odlomki so posebej zgovorni.

»Scenarij je strašljiv. Življenja, kakršnega smo poznali, ne bo več.«

Morda najbolj neposredno razkritje se skriva že na četrti strani dokumenta, kjer avtorji opredelijo osrednjo čustveno usmeritev kampanje.

Naša argumentacija mora sloneti na predpostavki, da bi bila zmaga na referendumu zelena luč za to, da desna koalicija družbo pelje v popolnoma nov scenarij in ta scenarij je strašljiv. Če se zakon uveljavi, življenja, kakršnega smo poznali, ne bo več.

Dokument tako ne predvideva zgolj opozarjanja na posamezne posledice zakona, temveč kampanjo umešča v precej širši okvir: referendum naj bi bil odločitev o prihodnji podobi slovenske družbe.

Podpirajo ukrepe, ne marajo pa Janše. Tudi zanje imajo načrt

Zanimivo je tudi poglavje o volivcih, ki bi utegnili podpreti gospodarske ukrepe vlade.

Avtorji izrecno opozarjajo, da je treba posebno pozornost nameniti tistim, ki jih ne skrbijo javno finančni učinki zakona, vendar nasprotujejo politiki Janeza Janše.

V dokumentu se ob tem zvrstijo izrazito politične oznake, med drugim »nazadnjaštvo, rasizem, nestrpnost, trumpizem«. Strategija je jasna: tudi volivcu, ki se strinja z nižjimi davki ali drugimi predlaganimi razbremenitvami, je treba ponuditi razlog za glas proti.

Komunikacijski načrt posebej izpostavlja t. i. taktične volivce. Predvideno sporočilo tej skupini se glasi: »Glasujete o celem paketu, ne o enem ukrepu.«

Poslanci na ukaz? Vsak dan objava, zadnji teden dve

Na straneh 44 in 45 načrt določa minimalni standard aktivnosti za poslanke in poslance Svobode.

Vsak dan vsaj ena objava o zakonu na glavnem profilu. Osrednje objave stranke delijo vsi poslanci isti dan.

Vsak poslanec naj bi vsaj dvakrat tedensko objavil vsebino s spletnim kalkulatorjem, najmanj trikrat tedensko objavil zgodbo ali kratek video s terena, na komentarje pod lastnimi objavami pa odgovarjal še isti dan.

V zadnjem tednu kampanje, od 30. novembra do 5. decembra, naj bi se tempo še stopnjeval: najmanj dve objavi dnevno, pri čemer bi morala ena vsebovati poziv k udeležbi in uporabo kalkulatorja.

Dokument predvideva tudi najmanj eno referendumsko stojnico ali dogodek tedensko v volilnem okraju.

»Preplaviti moramo družbena omrežja«

Posebno mesto v strategiji ima spletni kalkulator, s katerim bi lahko posameznik preveril predvidene finančne učinke zakona.

Toda dokument ga ne obravnava zgolj kot informativno orodje. »Kalkulator ni le orodje za preverjanje številk, ampak osrednji sprožilec kampanje.«

Sledi še bolj povedno navodilo:

Vsak deljen rezultat je osebno pričevanje, ki mu ljudje verjamejo bolj kot strankarski objavi. Z deljenjem rezultatov moramo preplaviti družbena omrežja.

Primer predlaganega sporočila je: »Od interventnega zakona dobim 0 €. Koliko dobiš ti?«

Cilj je, da se enotno zasnovano kampanjsko sporočilo ne širi samo prek uradnih strankarskih profilov, temveč tudi prek osebnih objav volivcev.

Zunanji govorci naj nastopajo »neodvisno od stranke«

Eden politično najbolj občutljivih delov dokumenta je poglavje o zunanjih govorcih.

Avtorji predstavnikom Svobode nalagajo, naj si prizadevajo k opredelitvi do zakona pritegniti ljudi s strokovnim in družbenim ugledom.

Ti zunanji govorci naj volilce nagovarjajo neodvisno od stranke, po svojih kanalih in s svojimi besedami, saj se s tem ohranja njihova kredibilnost.

Med potencialnimi govorci dokument našteva profesorje, pravnike, zdravnike, podjetnike, učitelje, študente, programerje, inženirje ter predstavnike tehnoloških podjetij.

Zapis odpira pomembno vprašanje: kako naj javnost razlikuje med povsem samostojnim stališčem strokovnjaka in nastopom, h kateremu ga je (morda tudi finančno) spodbudila politična stranka?

»Ne odgovarjamo vsebinsko«

Dokument vsebuje tudi priročnik za odzivanje na argumente podpornikov zakona.

Pri očitku, da je Svoboda v času svoje vlade sama preveč zapravljala, avtorji svetujejo naslednji pristop: »Ne odgovarjamo vsebinsko.« Predlagani odgovor je še krajši: »Ne odgovarjaj; vrni se k vprašanju, kdo plača luknjo.«

Gre za zanimiv vpogled v komunikacijsko taktiko: namesto razprave o lastnem preteklem ravnanju je predvidena preusmeritev na finančne posledice aktualnega zakona.

Dokument med drugim priznava, da ima kampanja pri očitku, da sindikati branijo predvsem lastne interese, težavo. Predvideni pristop je označen z besedami: »Skoraj brez odgovora – največja vrzel.

»Menedžerjem 20.019, vam 19 evrov« – toda drobni tisk pove več

Pomemben del kampanje temelji na ostrih finančnih primerjavah.

Ena od predlaganih formulacij je: »Menedžerjem 20.019 – vam 19 evrov.«

Številki ustvarjata vtis izjemnega razkoraka med koristmi najbogatejših in običajnih državljanov. Toda na 20. strani dokument sam pojasnjuje pomembne omejitve takšnih primerjav.

Predvideni mesečni prihranek 19 evrov pri hrani in energentih velja le ob predpostavki, da trgovci in drugi ponudniki celotno znižanje DDV prenesejo v končne cene.

Še zanimivejše je pojasnilo o 20.019 evrih. Dokument izrecno priznava, da ocenjeni prihranek pri socialnih prispevkih »še ne pomeni nujno enakega povečanja direktorjeve neto plače«. Del učinka namreč lahko predstavlja prihranek delodajalca.

Prav ta razlika med udarnimi slogani in njihovimi metodološkimi pojasnili je ena pomembnejših ugotovitev pregleda dokumenta.

Golob za vrednote, Boštjančič za davke, Žavbi za »vračanje uslug«

Načrt vsebuje tudi razdelitev tem med najvidnejše predstavnike Svobode.

Robert Golob je predviden za krovna načela in vrednote, Alenka Bratušek za pokojnine in javnofinančne številke, Klemen Boštjančič za davke in prispevke, Nataša Avšič Bogovič pa za podjetnike in gospodarstvo.

Posebej izstopajo zadolžitve Lenarta Žavbija za »politični vidik, vračanje uslug«, Tamare Vonta za »manipulacije, zlorabe in laži v kampanji« ter poslanca Duška Vujanovića za promocijo kalkulatorja.