»Kaj imam od tega?« pred referendumom o interventnem zakonu sprašuje Gibanje Svoboda. Njihov spletni kalkulator pri povprečni plači pokaže nič evrov koristi od razvojne kapice, še pomembneje pa, ob vsakem izračunu imate tudi prikaz koliko manj boste dobili kot predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. A to še zdaleč ni vrh ledene gore prikaza podatkov, ki nam “pašejo”.
V tem prispevku pokažemo, da ima marsikdo precej od tega, če bo sprejet interventni zakon, in kje vse si lahko to tudi izračunate.
Je igranje na zavist upravičeno?
Če v kalkulator Gibanja Svoboda vpišete povprečno plačo, vam pri razvojni kapici pokaže ničlo. Tik ob tem izračunu stoji ime predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka in znesek 186.619 evrov več neto na leto. Prva številka drži, druga ne.
Svoboda korektno pokaže, komu bi kapica neposredno zvišala neto plačo. Pri 2.751 evrih bruto je razlika res nič. Prispevki bi se omejili šele pri mesečni osnovi 7.500 evrov, zato bi logično največ v evrih pridobili ljudje z najvišjimi prejemki.
Najšibkejši del prikaza Svobodinega kalkulatorja sta besedi »vsako leto«. Stranka vzame javno objavljene prejemke vodilnih iz leta 2025, vključno z nagradami, in izračuna, koliko bi jim ob enakih prejemkih ostalo po novih pravilih.
Podobno zavajujočo prakso poznamo iz raznih objav najvišjih plač v Sloveniji, kjer se neski vedno prikazujejo bruto, saj so pri tem številke občutno višje. NLB v letnem poročilu izrecno pojasnjuje, da so se izplačila upravi leta 2025 povečala predvsem zaradi odloženega nagrajevanja. Takrat so prvič zapadli tudi finančni instrumenti za poslovna leta 2019, 2020 in 2021. Znesek 186.619 evrov je torej izkrivljena številka.
Še bolj občutljivi sta kartici direktorjev GEN energije in HSE. Svoboda ob njunih imenih sama navaja, da je Andrej Vizjak položaj prevzel avgusta 2026, Uroš Podobnik pa je bil imenovan oktobra 2026. Pod skupnim naslovom o prejemkih za leto 2025 so tako zapisani imeni ljudi, ki takrat teh družb še nista vodila. Bralec zneska na kartici zlahka pripiše osebnemu zaslužku sedanjega direktorja, čeprav podatek za ta položaj iz leta 2025 tega ne more dokazovati.
Pri hrani Svoboda računa za enega. Koliko bi prihranila družina?
Na Svobodini strani najbolj izstopa podatek, da bi pri hrani prihranili največ 3,95 evra na mesec. Izračun drži, a velja za eno odraslo osebo.
Izhodišče je prehranska košarica iz študije o minimalnih življenjskih stroških za leto 2025. Vsa živila v njej so ovrednotena na 172,69 evra mesečno, od tega pa Svoboda 96,19 evra pripiše izdelkom, za katere bi se DDV znižal z 9,5 na 5 odstotkov. Če trgovci celotno znižanje prenesejo v cene, se ta del nakupa poceni na 92,24 evra.
Kaj to pomeni za družino? Štiričlanska bi lahko prihranila okoli 190 evrov na leto, šestčlanska pa okoli 285 evrov, če bi za izdelke z zakonskega seznama na člana porabili toliko kot odrasla oseba v tej košarici.
To je ponazoritev, saj se nakupi družine z majhnimi otroki razlikujejo od nakupov družine z najstniki. Za svoj izračun si je lažje zapomniti preprosto pravilo: vsakih 100 evrov, ki jih danes porabite za zajeta živila, bi se ob polnem prenosu znižanja v cene pocenilo za 4,11 evra.
Pri elektriki račun drži. Kaj pa hiša s toplotno črpalko?
Pri elektriki Svoboda za primer vzame celo gospodinjstvo in mesečno položnico v višini 72,29 evra. Tudi ta izračun se izide. Letno porabo 4.035 kilovatnih ur je ministrstvo za energijo za primer povprečnega odjemalca uporabljalo že leta 2023. Če jo pomnožimo z zadnjo objavljeno povprečno ceno SURS, ki je v drugem četrtletju 2026 znašala 0,215 evra za kilovatno uro, dobimo natanko tak mesečni račun. Ob znižanju DDV z 22 na 9,5 odstotka bi gospodinjstvo prihranilo 7,41 evra na mesec. Za to bi morala vlada sprejeti poseben sklep, dobavitelj pa znižanje v celoti prenesti na kupca. Ukrep bi lahko trajal največ devet mesecev.
Drugačen račun ima družina, ki z elektriko tudi ogreva hišo. Agencija za energijo v svojem primeru štiričlanskega gospodinjstva s toplotno črpalko predvideva približno 9.000 kilovatnih ur skupne letne porabe. Po isti povprečni ceni to pomeni okoli 161 evrov na mesec za vso elektriko v hiši, skupaj z ogrevanjem.
Če za ponazoritev vzamemo okroglih 160 evrov mesečno, bi se upravičeni račun ob polnem znižanju pocenil na 143,61 evra. Družina bi tako prihranila 16,39 evra na mesec oziroma približno 148 evrov v devetih mesecih, če bi v tem obdobju v povprečju plačevala toliko. Dejanski prihranek je odvisen tudi od tega, ali bi ukrep zajel zimske mesece, ko črpalka porabi največ in velja višja sezona omrežnine.
Kako pogost je tak primer toplotne črpalke?
Že leta 2023 se je po podatkih statističnega urada s toplotno črpalko ogrevalo približno vsako osmo slovensko gospodinjstvo. Med tistimi, ki živijo v samostojno stoječi hiši, je bilo takih skoraj vsako peto.
Za štiričlansko gospodinjstvo s toplotno črpalko Agencija za energijo v svojem primeru predvideva okoli 9.000 kilovatnih ur letne porabe. Če njegov povprečni mesečni račun za elektriko znaša 160 evrov, bi mu polno znižanje DDV prihranilo približno 16,40 evra na mesec – več kot dvakrat toliko, kot pokaže Svobodin privzeti primer.
Kaj izgubi država, če se dobro plačano delo preseli čez mejo?
Svobodin kalkulator ob imenu predsednika uprave NLB pokaže, koliko več bi mu po uvedbi kapice ostalo na računu. Razvojnik v svoji analizi odpre drugo vprašanje. Koliko davkov in prispevkov Slovenija pobere od dobro plačanega delovnega mesta, dokler je to pri nas?
Po njihovem preračunu podatkov FURS je leta 2024 le 1,3 odstotka dohodninskih zavezancev prispevalo 18,8 odstotka vse odmerjene dohodnine. Gre za zavezance v najvišjih dveh dohodninskih razredih. Ta skupina se le delno prekriva z zaposlenimi, ki bi presegli prag kapice pri 7.500 evrih bruto na mesec.
Razvojnik to ponazori s tričlansko upravo, v kateri vsak direktor prejema 12.000 evrov bruto na mesec. Po njihovem izračunu taka uprava prek prispevkov, dohodnine in DDV od potrošnje v Sloveniji na leto prispeva približno 310.000 evrov. Če mednarodna skupina regionalno upravo preseli drugam in se z njo preselijo tudi zaposlitve ter poraba, Slovenija lahko izgubi precej več, kot kaže pogled na plačilno listo enega direktorja. Razvojnik ob tem opozarja še na naročila lokalnim dobaviteljem in priložnosti za mlajše sodelavce, ki bi se ob izkušenih kadrih lahko usposabljali doma. Znesek 310.000 evrov je njihova ocena za opisani primer.
Še zanimivejša je primerjava z razvojnim oddelkom. Osem zaposlenih s povprečno bruto plačo 5.500 evrov po Razvojnikovem modelu letno prispeva približno 342.000 evrov, torej celo nekoliko več kot omenjena uprava. Toda če bi vsak od teh razvojnikov prejemal po 5.500 evrov bruto, mu kapica mesečnega neta ne bi zvišala niti za cent.
Tu se pokaže meja obeh referendumskih argumentov. Svobodina primerjava z najbolje plačanim direktorjem pove malo o vrednosti delovnih mest, za katera Slovenija tekmuje s sosedami. Razvojnik pa pokaže, koliko lahko z njihovim odhodom izgubimo, medtem ko ostaja odprto vprašanje, koliko teh zaposlitev bi v Sloveniji dejansko obdržala prav kapica pri 7.500 evrih.
Pred referendumom pa lahko poleg Svobodinega posežete še po štirih drugih kalkulatorjih. Vsak postavi v ospredje drugo vprašanje.
Razvojna Slovenija začne pri družinskem proračunu. Vpišete, koliko na mesec porabite za osnovna živila in energente, kalkulator pa oceni, koliko bi lahko prihranili v enem letu. Posebej lahko preverite še učinek zakona na plačo, oddajanje stanovanja in normirani s. p. Pri letnem seštevku za košarico je potrebna previdnost. V privzetem primeru prihranek pri energentih šteje vseh dvanajst mesecev, čeprav bi nižji DDV lahko veljal največ devet mesecev. Kalkulator Razvojne Slovenije
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v kalkulatorju Komu koristi in komu vzame? ob osebnem prihranku pokaže, koliko manj prispevkov bi se zbralo za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. V ospredju je podatek, da le 1,6 odstotka zaposlenih prejema plačo nad pragom 7.500 evrov bruto. Ta delež pove, koliko zaposlenih bi neposredno občutilo kapico pri plači. Krog gospodinjstev, ki bi jih dosegli drugi ukrepi, denimo nižji DDV na izbrana živila, je širši. Sindikalni kalkulator
Zdravniška zbornica Slovenije se osredotoči na plačilno listo. Pri 8.000 evrih bruto bi zaposleni po njenem izračunu plačal 115,50 evra manj prispevkov. Ker bi se mu zato zvišala osnova za dohodnino, bi plačal še 45,05 evra več akontacije. Na račun bi tako dobil 70,45 evra več na mesec. Izračun velja za zaposlenega pri enem glavnem delodajalcu ob upoštevanju splošne olajšave. Kalkulator Zdravniške zbornice
eSIMPLEE odgovarja na vprašanje, ki si ga zastavlja normiranec: koliko mi ob enakih prihodkih ostane po sedanji ureditvi in koliko bi mi po novi? Polni ali popoldanski s. p. lahko izbere možnosti »2026« in »2026 – PREDLOG« ter primerja davek in prispevke. Pri prikazanem »neto zaslužku« je pomembna podrobnost: od tega zneska mora podjetnik še poravnati dejanske stroške poslovanja. Kalkulator za normirance
Komentirajo lahko naročniki