V dveh dneh je sindikatom uspelo zbrati 14.000 podpisov za referendum o interventnem zakonu, ki naj bi po navedbah vladne strani izboljšal razvojne možnosti Slovenije.
Nasprotniki, poleg opozicije gre za z levim polom povezane sindikate, ga imenujejo “zakon za bogate”, saj ta med drugimi ukrepi predvideva znižanje davkov na višje plače.
V 35-dnevnem obdobju morajo predlagatelji zbrati 40.000 overjenih odpisov, kar bodo glede na dosedanje uspehe najverjetneje dosegli. Da bi vladni zakon preprečili, mora proti glasovati večina udeležencev in najmanj 20 % vseh volilnih upravičencev, kar znaša približno 438.000 ljudi.
“Sindikati nas želijo vrniti v socializem, kjer bomo vsi enako revni,” meni poslanec NSi Aleksander Gungl. Pri SDS pa pravijo, da naj bi sindikati zbirali podpise proti razvoju, višjim plačam in pokojninam.
Referendumska kampanja nam razkriva tri bistvene točke, in sicer: da se sindikati kot podaljšek opozicije borijo za politični vpliv in ne za dobrobit ljudi, da je ta boj že vnaprej odločen v korist Janeza Janše ter da Slovenci kot družba nismo zreli za uspeh, zato nobena vlada ne bo prinesla potrebnih radikalnejših sprememb.
Prvič: Golob je v obdobju svoje vladavine z visokimi davki dušil gospodarstvo in prebivalstvo. Kljub višjim davkom se je proračunska luknja večala, ljudem pa je ostalo manj. Če davki na alkohol in cigarete odvračajo ljudi od pitja in kajenja, potem jih davki na dohodek odvračajo od dela.
Lafferjeva krivulja pove, da ob večjih dajatvah naberemo manj denarja. To je ena osnovnih zakonitosti ekonomije, ki jo predlagatelji zakona poznajo, a kljub temu nasprotujejo nižanju davkov, s katerim bi dolgoročno ob primernih ukrepih zakrpali državno blagajno, ljudem pa bi ostalo več.
Gre torej za pesek v oči ljudem, ki bodo izigrani glasovali za to, da bi imeli manj.
Drugič: ne glede na izid referenduma bo zmagovalec vlada oziroma Janez Janša. Če zakon obvelja, bo vlada pridobila na priljubljenosti, ker bo ljudem ostalo več, če pa pade, bo Janša kratkoročno hitreje zakrpal proračunsko luknjo in levici upravičeno pripisal krivdo za to, da imajo ljudje manj.
V vsakem primeru se bo levemu polu lahko zahvalil za uspeh.
Tretjič: Slovenci kot družba nismo naravnani na finančno in eksistencialno samostojnost. Veliko pričakujemo od države, in za to potrebujemo visoke davke, kar zadržuje gospodarski in finančni napredek. Zaradi zavisti si vsiljujemo egalitarizem za ceno nazadovanja.
Estonci, ki so davke in gospodarstvo radikalno liberalizirali, nas iz začetne pozicije sovjetske republike marsikje prehitevajo. A za to je potrebna družba odgovornih in zrelih posameznikov, kar pa Slovenci nismo.
Raje kot nizke davke in samostojnost imamo visoke davke in odvisnost, in nosilka te miselnosti je v veliki meri tudi desna politika, ki korenini v vrednotah SLS 19. stoletja ter Krekovem zadružništvo. Navajeni smo, da kolektiv za posameznika in današnja desnica je globoko ponotranjila te leve elemente, ki mnogokrat zavirajo razvoj in finančno uspešnost.
Zato nobena vlada, ne leva, ne desna, ne bo tvegala prenosa odgovornosti z države na volilca; to bi bil politični samomor. V nobenem primeru ne bomo videli uresničitve predlogov Igorja Mastena ali Roka Spruka, kaj šele Mića Mrkaića.
Več o resnicah in zavajanjih glede fererenduma preberite v naših prispevkih
Kako vas zavajajo sindikalisti, razkriva Rok Čakš v prispevku Vsaj pol milijarde gre običajnim ljudem, Štrukelj pa trdi, da jim ne prinaša nič. Kaj vam glede interventnega zakona prikrivajo sindikati
Katere navedbe njihove kampanje niso resnične, preberite v prispevku Sindikati k podpisom za referendum proti znižanju davkov pozivajo s strašenjem z ukrepi, ki jih v zakonu ni. Kako to pojasnjujejo?
Da je interventni zakon zrelostni izpit in rehabilitacija pohabljenca, razpravlja Peter Merše v komentarju Interventni referendum kot zrelostni izpit Slovenca, ki se preveč drži za krilo »mame« države
Teo Petrovič Presetnik predstavlja realne izračune: “Zakon za bogate” in “bogataška kapica”? Konkretni izračuni razkrijejo zavajanja glede interventnega zakona
Martin Nahtigal pa meni, da gre za vojno za prihodnost države: 15 tisoč uradnikov manj in konec socialnega turizma: Interventni zakon odpira vojno o prihodnosti države
En odgovor na “Sindikati uspešni: zbranih že 14.000 referendumskih podpisov. Se bomo res vrnili v socializem?”
Sem mislil, da je to portal, kjer se spodbuja in goji Slovenstvo kot vrednoto. Pa tudi, da ima kaj zmagovalne miselnosti.
V komentarju novinar, samo zato ker gre levim strukturam dobro pri zbiranju podpisov in bodo verjetno uspeli zbrati potrebnih 40k že obupuje in naš celoten narod uokvirja in žali kot nesposoben ali nerazumen, da bi bolje prosperiral.
Nehajte rušiti Slovenstvo na način, da ga pavšalno enačite z nekaterimi negativnimi lastnostmi.
Ali ni bolj očitno, da motivi podpisnikov izhajajo iz levega, socialističnega, protislovenskega prepričanja, kot pa iz Slovenstva?
Komentirajo lahko naročniki