Ena pomembnejših nalog nove vlade bo javnofinančna disciplina. Če drži, da je bil kandidat Demokratov za finančnega ministra Igor Masten, je škoda, da do tega ni prišlo. Je pač tako, da največja koalicijska stranka finančno ministrstvo rada obdrži zase. Ali pa Demokrati za ta resor niso bili posebej zainteresirani. Krotenje javne porabe med volivci ni priljubljeno, nepriljubljenih politik pa si stranka, ki si bo morala še zagotoviti svoj dolgoročni obstoj, ne more privoščiti.
Trije odstotki BDP
Odhajajoči minister Klemen Boštjančič se je proslavil z izjavo, da denar v proračunu “je ali pa ni”. Ali z Andrejem Šircljem dobivamo nekoga, ki bo upal reči, da denarja ni? Najbrž, a ne nujno. 67-letnemu Širclju, ki ga je Janša vpoklical iz pokoja, ne moremo očitati pomanjkanja izkušenj ali poznavanja področja. Ne nazadnje je vodil državne finance v težkih razmerah med epidemijo covida. Toda brez entuziazma za resnične spremembe se ne bo spremenilo veliko. Če je bilo Boštjančičevo upravljanje javnih financ upravičeno deležno graje, se zdi, da lahko pod Šircljem pričakujemo kvečjemu premik v smeri znanega citata iz serije Černobil – “not great, not terrible”.
Na zaslišanju za ministrsko mesto je bilo veliko govora o davčnih razbremenitvah, precej manj – oziroma skoraj nič – pa o konkretnih predlogih za optimizacijo javne porabe. Ta bi bila nujna v vsakem primeru, še toliko bolj pa zaradi interventnega zakona, ki bo, če bo šel skozi, proračunsko luknjo še poglobil (ocene se gibljejo od pol do ene milijarde evrov).
Po napovedih evropske komisije in OECD-ja bo proračunski primanjkljaj letos znašal 3,3 odstotka BDP, naslednje leto pa se bo še povečal. Bodoči minister je dejal, da ga bo treba spraviti pod maastrichtsko mejo treh odstotkov. In da bo nova vlada storila vse, da Slovenija ne postane tarča ukrepov evropske komisije, ki “niso prijetni”.
Težava Šircljevega nastopa je naslednja. Slovenski primanjkljaj ni postal problematičen šele v zadnjih mesecih, ko je postalo jasno, da bo presegel mejo treh odstotkov. Že pred tem smo, kot je opozarjal Mojmir Mrak, “hodili po robu”. Problematično je že to, da niti ne pomislimo več, da bi morali imeti v času konjunkture prihodke in odhodke izravnane. Primanjkljaj pod tremi odstotki BDP v takih razmerah ni uspeh, ampak higienski minimum.
V tem smislu je za bodočo vlado celo priročno, da je Golobova ekipa mejo prebila. Kajti če bi se deficit ustavil denimo pri 2,9 odstotka, bi si Šircelj na zaslišanju težko privoščil izjavo: “Naša naloga bo deficit ohranjati pod tremi odstotki, kot je uspevalo že odhajajoči vladi.” To bi preveč očitno zvenelo neambiciozno.
Načrt znižanja izdatkov
Če je bil nastop Andreja Širclja glede optimizacije in zmanjševanja javne porabe nekonkreten, pa je bil nasprotje temu nastop Roka Spruka z Ekonomske fakultete na Odmevih. Medtem ko je zavrnil očitke levega pola o škodljivosti razbremenitve plač najbolj kvalificiranih kadrov – to ima lahko, kot pravi, dobre multiplikativne učinke -, je postregel tudi z izračuni za znižanje izdatkov.
S centralizacijo javnega naročanja bi po njegovih izračunih privarčevali 148 milijonov evrov letno. 185 milijonov evrov bi lahko prihranili z zamrznitvijo plač v t. i. nefrontalni javni administraciji, ki ne vključuje zdravstva, šolstva, vojske, policije ter poklicev v raziskavah in razvoju. S prestrukturiranjem subvencij, kjer ni dokazanih pozitivnih učinkov na izvoz in dodano vrednost na zaposlenega, bi prihranili dodatnih 145 milijonov evrov. Po mnenju Spruka so precejšnje rezerve tudi pri plačilih v javnem sektorju: digitalizacija, na primer prehod na digitalni račun, bi prinesla 135 milijonov evrov. In tako naprej. S takim pristopom bi imeli po izračunih Spruka najkasneje do leta 2030 proračunski presežek.
Slovenski DOGE?
So bili ponedeljkovi Odmevi Sprukov javni razgovor za novo službo? To ni nujno šala. Nenavadno bi bilo, če nihče iz koalicije, ki mu je mar za javne finance, ni pomislil, da bi ga bilo treba nekako aktivirati. Prav tako bi bilo presenetljivo, če na to možnost ni pomislil sam, ko se je pripravljal na Odmeve in si na list papirja izpisoval izračune.
Zgledi iz tujine – ne nujno najboljši – obstajajo. Donald Trump je na začetku drugega mandata ustanovil urad za vladno učinkovitost DOGE (Department of Government Efficiency), ki ga je vodil Elon Musk; argentinski predsednik Javier Milei pa posebno ministrstvo za deregulacijo in preobrazbo države, ki ga vodi ekonomist Federico Sturzenegger in je namenjeno optimizaciji delovanja države in javne porabe.
Če ne drugega, bi lahko vlada vzpostavila vsaj posvetovalno skupino, podobno tisti, ki je med epidemijo pod vodstvom Mateja Lahovnika pripravljala protikoronske ukrepe. Na ta način bi lahko aktivirali tudi odpadlega Igorja Mastena. Pa morda Janeza Šušteršiča, ki je nedavno predstavil svoj načrt za znižanje javne porabe, težak tri milijarde evrov.
Javnofinančna situacija je namreč resna, na kar kaže tudi najnovejše poročilo evropske komisije. Po mnenju komisije za zdaj sicer še ni razlogov za sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja. “Bi pa lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov,” so zapisali.
Komentirajo lahko naročniki