Ko je Ministrstvo za kulturo ta teden prejemnikom proračunskih sredstev poslalo obvestilo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za nova izplačila, je večina razprave hitro zašla v vprašanje, ali gre za politični obračun s kulturnim sektorjem.
Toda vse več kaže, da zgodba presega kulturno politiko. Več kot 20 novih zaposlitev, podvojitev stroška za študentsko delo in drugi “okostnjaki”, ki jih odkrivajo na Ministrstvu za kulturo bi lahko bil prvi javno vidni znaki širših pritiskov na državne finance, na katere že nekaj časa opozarjajo tako Fiskalni svet kot ministrstvo za finance.
Da je stanje nemara še slabše, kot se vidi navzven, bi se dalo sklepati tudi po spomladanskih odločnih zahtevah odhajajočega ministra za finance Klemna Boštjančiča ministrstvom zabičal stroge varčevalne ukrepe, nekaj kasneje pa ugotovil, da jih ta niso ustrezno uresničila.
V dopisu, ki ga je ministrstvo poslalo pogodbenim partnerjem, navajajo, da zaradi priprave rebalansa državnega proračuna in po njihovih besedah velikega primanjkljaja sredstev začasno zadržuje nadaljnje financiranje. Prejemnike je pozvalo, naj do sprejetja rebalansa, predvidenega septembra, ne pošiljajo novih zahtevkov za izplačila, saj bo šele takrat mogoče odločiti o nadaljnjem financiranju.
V dopisu ministrstvo tudi navaja, da je primanjkljaj zaznalo novo vodstvo ob pregledu primopredaje poslov in da želi s sprejetimi ukrepi zagotoviti odgovorno in vzdržno upravljanje proračunskih sredstev.
VREČKA SE JE KITILA S TUJIM PEREJEM.
ISPRAZNILA JE BLAGAJNO na Ministrstvu za kulturo in ustvarila velik primanjkljaj. Do sprejetja rebalansa proračuna, noben zahtevek uporabnikov, ne bo izplačan. pic.twitter.com/Bvvn2TpIxM— Martin Zver (@zver_martin) July 8, 2026
Na današnji novinarski konferenci je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc pojasnila, da se finančno stanje po pregledu ne ujema s podatki iz primopredaje, da ministrstvu do konca leta po trenutnih ocenah primanjkuje 8,9 milijona evrov za izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti. Največji manko, 3,9 milijona evrov, je na postavki za samozaposlene v kulturi. Na pomanjkanje sredstev za zagotavljanje zakonskih obveznosti so finančniki ministrstva sicer prejšnjo ministrico Vrečkovo to leto vsaj trikrat pisno opozorili.
Ministrstvo je zato začelo zmanjševati lastne stroške, napovedalo zadržanje nekaterih razpisov in pregled vseh prevzetih obveznosti.
V mandatu Aste Vrečko so se stroški delovanja Ministrstva za kulturo občutno povečali. Izdatki za nakup službenih vozil so iz 17.000 evrov v Simonitijevem mandatu poskočili na 110 tisoč v Vrečkovem, stroški študentskega dela so v primerljivem dvoletnem obdobju narasli s približno 140.000 na skoraj 300.000 evrov, število zaposlenih na ministrstvu pa se je povečalo iz 151 na 173, kar pomeni 1,1 milijona evrov več letno, ki bi sicer šla za kulturne programe.
Pred odhodom z ministrstva je Vrečkova iz služb na zaupanje, omejenih na mandat ministra, na delovna mesta za nedoločen čas prezaposlila 10 članov svojega kabineta brez predvidenih sredstev v finančnem načrtu.
Opozorila z vseh strani
Če bi šlo zgolj za težavo enega ministrstva, bi bila zgodba verjetno precej manj odmevna. Toda opozorila o javnofinančnih pritiskih v zadnjih dneh prihajajo z več strani. Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je ob predstavitvi razmer poudaril, da Slovenija ni v položaju, ki bi zahteval dramatične ocene, je pa v položaju, ki zahteva »treznost, previdnost in verodostojno izvajanje javnofinančne politike«.
Prav srednjeročni načrt države bo po njegovih besedah pokazal, ali bo javne finance mogoče dolgoročno ohraniti v vzdržnih okvirih.
Podobno sliko je razkrila tudi današnja več kot šesturna seja parlamentarnega odbora za finance. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj je opozorila, da je rast očiščenih odhodkov sektorja država letos dosegla približno 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda, čeprav fiskalna pravila dopuščajo največ 0,6 odstotka. Po njeni oceni bi morala država letos zagotoviti približno 500 milijonov evrov dodatnih prihrankov.
Številke potrjujejo, da pritiski na proračun naraščajo. Konsolidirani primanjkljaj javnih financ je med januarjem in majem znašal 930 milijonov evrov, kar je skoraj 300 milijonov več kot v enakem obdobju lani. Ministrstvo za finance zato že pripravlja rebalans državnega proračuna.
Posledice plačne reforme?
Da povečana poraba ni omejena le na ministrstvo za kulturo, kažejo tudi podatki ministrstva za finance o izvrševanju letošnjega proračuna. Odhodki državnega proračuna so se v prvih petih mesecih leta glede na enako obdobje lani povečali za 980,7 milijona evrov.
Največjo nominalno rast beleži ministrstvo za finance (+424,5 milijona evrov), sledijo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (+112,7 milijona), ministrstvo za delo (+108 milijonov), ministrstvo za obrambo (+69,1 milijona), ministrstvo za infrastrukturo (+68,2 milijona) in ministrstvo za zdravje (+64,3 milijona evrov). Tudi ministrstvo za kulturo je v tem obdobju porabilo 9,3 milijona evrov oziroma 10,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
NAJ SPREGOVORIJO DOKAZI pic.twitter.com/v61ipNrcyl
— Martin Zver (@zver_martin) July 9, 2026
Da se tudi na drugih ministrstvih preverja stanje prevzetih obveznosti, nam je potrdil vir iz ministrstva za finance. Po njegovih besedah so bili odhodki države v zadnjem letu višji kot v prejšnjih mandatih, določena odstopanja pa ugotavljajo tudi druga ministrstva, čeprav pregledi še niso zaključeni.
Kot enega ključnih razlogov za pritiske na javne finance vidi predvsem učinke plačne reforme, za katero po njegovem ob sprejemanju niso bile dovolj natančno ocenjene vse finančne posledice.
Prav stroški dela so bili ena osrednjih tem tudi na seji odbora za finance. Državna sekretarka Šteblajeva je opozorila na pospešeno napredovanje javnih uslužbencev, dodatna zaposlovanja in uporabo različnih stimulativnih instrumentov, katerih skupni finančni učinki še niso v celoti ovrednoteni.
Bo še huje?
V prihodnjih mesecih bo javnofinančno sliko dodatno zaznamovalo še vprašanje financiranja obrambe. Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da bo glede nadaljnjih odločitev treba počakati na odločitev ustavnega sodišča o referendumu glede interventnega zakona, ki pomembno vpliva tudi na javnofinančne izračune. Ustavno sodišče je ob tem pozval, naj o zadevi odloči čim prej.
Ali bo ministrstvo za kulturo ostalo osamljen primer ali pa bodo podobne težave ob pripravi rebalansa razkrila tudi druga ministrstva, bo pokazalo že naslednjih nekaj tednov. Že zdaj pa se zdi, da zgodba ni več zgolj vprašanje kulturne politike. Gre za prvo konkretno opozorilo, da se vse pogostejša svarila o pritiskih na javne finance že odražajo tudi pri vsakodnevnem delovanju države.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki