Iz Bruslja prihajajo slabe novice za slovensko blagajno. Evropska komisija je v svežih gospodarskih napovedih za Slovenijo letos napovedala le 1,9-odstotno rast BDP – jeseni lani so v Bruslju pričakovali 2,4 odstotka. Prihodnje leto naj bi rast znašala 2,3 odstotka. Hkrati komisija ocenjuje, da bo javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 3,3 odstotka BDP, v letu 2027 pa naj bi se povzpel na 3,5 odstotka – obakrat nad dovoljeno maastrichtsko mejo treh odstotkov.
Odhajajoča vlada se je v luči teh opozoril že konec aprila odzval z letnim poročilom o napredku za Bruselj, v katerem je sama ocenila, da bi primanjkljaj brez ukrepov ob koncu leta znašal 3,4 odstotka BDP. Minister za finance Klemen Boštjančič je danes na nujni seji komisije za nadzor javnih financ zagotovil, da stanje ostaja stabilno in vzdržno kljub zahtevnim mednarodnim okoliščinam. Javnofinančni primanjkljaj je v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašal 423 milijonov evrov.
Na dan, ko se Golobov minister Boštjančič hvali, da so svojo finančno luknjo spravili pod razumno mejo, je Bruselj Sloveniji znižal rast BDP na le 1,9%, primanjkljaj pa povišal na kar 3,3%. https://t.co/Hw3ngkgVHl
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) May 21, 2026
Vlada je danes potrdila prerazporeditev pravic porabe med resorji v skupni vrednosti 133 milijonov evrov. V kombinaciji z načrtovanim znižanjem odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje in višjimi davčnimi prihodki od načrtovanih naj bi se saldo proračuna izboljšal za okrog 370 milijonov evrov oziroma pol odstotne točke BDP. Ocena primanjkljaja za leto 2026 bi se tako znižala na 2,9 odstotka – tik pod dopustno mejo.
Največji del, kar 75 milijonov evrov, bo prerazporejen z ministrstva za obrambo in generalštaba na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje – denar bo šel za plače zaposlenih v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom. Obramba bo varčevala zlasti pri opremljanju vojske, infrastrukturi in modernizaciji.
Preostalih 58 milijonov evrov bo steklo na ministrstvo za delo za izplačilo starševskih nadomestil. Največji posamični prispevek, 30 milijonov evrov, bo zagotovila Direkcija za infrastrukturo z zamrznitvijo dela investicij v državne ceste in železniško omrežje.
Po bruseljskih ocenah bo slovensko gospodarstvo letos raslo izključno na podlagi domače porabe. Zaposlovanje ostaja stabilno, plače naj bi nominalno zrasle za 6,5 odstotka, visoke pa naj bi ostale tudi javne naložbe, delno sofinancirane iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. Neto izvoz na rast letos ne bo imel pozitivnega vpliva – izvoz in uvoz naj bi se povečala za enak odstotek.
En odgovor na “Bruselj črnogled glede slovenskih financ: nižja rast in večja luknja. Boštjančič pred odhodom prerazporeja denar”
Pri teh temnih oblakih na obzorju se človek vpraša le zakaj bi Janša prevzel krmilo, ko bo pa zdaj pospravljal razsulo Golobove štiriletne zabave. In spet bo za vse kriv.
Komentirajo lahko naročniki