Še danes in jutri lahko prebivalci Ljubljane glasujejo na predčasnem glasovanju ter v nedeljo na rednem glasovanju na t.i. parkirnem referendumu. Okoli referenduma je nastalo precej zmede, kaj prinese posamezen izid, glasovanje pa se tiče več kot samo Ljubljančanov.
Ne samo, da ljudje s cele Slovenije hodijo po opravkih v prestolnico, Ljubljana je pogosto zgled za urejanje podobnih vprašanj tudi v drugih mestih. Gre pa tudi za vprašanje odnosa oblasti do temeljne človekove pravice do lastnine. In še zdaleč ne drži, da bo rezultat referenduma ne glede na izid enak, kot volivce prepričuje župan Janković.
Zaradi pravno spornega manevra tako sploh ni jasno, ali je bil odlok zakonito umaknjen in bi lahko celo spet stopil v veljavo. Samo jasen proti je zato delna garancija, da se nova parkirna politika ustavi.
Pred prebivalci Mestne občine Ljubljana je te dni vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi 4. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk (15.a, 15.b in 15.c člen), ki ga je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel na seji dne 23. 3. 2026?«
Vsebina referenduma
Odlok je plačljivost parkiranja razširil na celotno območje mestne občine. Na podlagi tega odloka lahko MOL parkomate postavi tudi v Gameljnah, v Mednem in na Jančah, ne le v osrednjih soseskah mesta, kjer je takšna ureditev smiselna in potrebna. Parkiranje se po tem odloku plačuje 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Sporni člen pa govori predvsem o dodeljevanju parkirnih dovolilnic. Stanovalci bi lahko parkirali z letno dovolilnico, za ostale uporabnike pa bi veljalo plačilo parkirnine po ceniku cone 3. Na stanovanje bi praviloma pripadala ena dovolilnica, dodatni za drugo in tretje vozilo pa le, če bi bilo v soseski dovolj prostih parkirnih mest. Letna taksa za dovolilnico bi znašala 34,34 evra + DDV za prvo vozilo, 83,52 evra + DDV za drugo in 181,89 evra + DDV za tretje vozilo, pri čemer do prve dovolilnice ne bi bili upravičeni stanovalci, ki imajo v soseski lastno garažo ali parkirno mesto.
Župan je odlok umaknil, kaj to pomeni za izid referenduma
Župan Ljubljane Zoran Janković je odlok ves čas zagovarjal kot dober, v trenutku, ko pa so v civilni iniciativi zbrali podpise za referendum, je sklical nujno sejo mestnega sveta in odlok umaknil v celoti. Nekaj ur zatem pa so na drugi nujni seji svetniki vendarle razpisali tudi referendum, saj je Civilna iniciativa za Ljubljano vložila podpise za referendum.
S tem je nastala pravna praznina. Janković, podprt s pravnim mnenjem štirih pravnikov trdi, da lahko mestni svet z odlokom dela kar hoče, dokler ni objavljen v uradnem listu. Hkrati statut Mestne občine Ljubljana predvideva, da se referendum razpiše, če so podpisi zbrani. Glede zakonitosti umika odloka so pobudniki referenduma podali prijavo tudi na Ustavno sodišče, ki pa o tem še ni odločilo.
Župan je tako z umikom odloka predvsem zmedel ljubljanske volivce, saj pravi »Če prideš na referendum ali ne prideš, bo rezultat ostal enak. Odloča se o odloku, ki ga ni.« Podžupan Boštjan Koritnik prav s tem utemeljuje tudi odsotnost Liste Zorana Jankovića v kampanji »Preprosto, ker nima smisla, odločalo se bo o nečem, kar ne obstaja.«
A to situacijo je županova večina ustvarila načrtno, ko se je ustrašila referenduma. Izid, ki ne bo odločno zavrnil Jankovićeve parkirne politike pa si kasneje lahko razlaga tudi kot zaupnico prebivalstva, da lahko s to politiko nadaljuje in z večino, ki jo imata LZJ in Gibanje Svoboda podoben odlok brez težav znova sprejmejo. Čeprav odloka trenutno res ni več, je pomen političnega sporočila o željeni smeri razvoja mesta še kako jasen.
Poseg v lastninsko pravico
Eskalacija glede parkirnega referenduma je nastala zaradi dogajanja v Štepanjskem naselju, kjer so bila po osamosvojitvi parkirišča, ki bi sicer morala biti funkcionalno zemljišče blokov in kot taka del etažne lastnine, bila prepisana na Mestno občino Ljubljana.
Občina je del parkirišč prodala, del pozidala, in s tem tudi zaslužila, prebivalci pa so ostali s premalo parkirišči. Problem je eskaliral do te mere, da ni več niti enega parkirišča na eno stanovanje. Situacija pa ni enaka za vse bloke. Nekateri bloki so že dosegli, da se parkirišča prepišejo v njihovo etažno lastnino, nekaj blokov pa je še v postopku.
Sporni člen zvito zagotavlja nacionalizacijo parkirišč, ki bi morala pripadati blokom. Z določbo, da stanovalci, ki imajo v lasti garažo ali parkirno mesto, niso upravičeni do prve dovolilnice.
Na videz logična določba pa izloča iz prejema prve dovolilnice tudi vse tiste, ki imajo v etažni lastnini denimo samo 0,2 parkirnega mesta, kar je realno stanje v delih Štepanjskega naselja. Blok z 20 stanovanji, ki ima v etažni lastnini 4 parkirna mesta, bi bil v celoti izključen iz možnosti prejema prve dovolilnice, v Štepanjskem naselju pa je že za te premalo parkirnih mest. Prebivalci 20 stanovanj pa naj se dogovorijo, kako si bodo razdelili 4 parkirna mesta.
S tem Janković aktivno demotivira vse procese urejanja parkirišč kot etažne lastnine blokov, kjer to še ni urejeno, saj se s tem stanovalci avtomatsko odpovedo dovolilnicam, občina pa si prisvoji parkirišča, ki bi dejansko morala pripadati blokom.
Ne le problem Štepanjskega naselja, Ljubljana raste proti nebu
Trenutno je problem najbolj pereč v Štepanjskem naselju, a podobnih sosesk je še več in jih bo še več. Aktualna mestna politika je namreč v širitev navzgor proti nebu – torej na območju obstoječih četrtnih skupnosti graditi nove visoke stolpnice, pri čemer aktualna mestna oblast ne kaže posebnega interesa po temu primerni krepitvi javnih funkcij in prometne infrastrukture.
Število avtobusov LPP na ključnih linijah naj bi zadnja leta celo opazno upadalo, ideolog mestne prometne politike in nekdanji podžupan Ljubljane Janez Koželj pa je že leta 2012 v intervjuju za časnik Dnevnik celo javno povedal, da so zastoji v mestu zaželjeni, ker bodo več ljudi spravili na kolo.
Polnjenje mestne blagajne
Ukrep je tako bolj kot premišljena tranzicija Ljubljane v mesto sodobne mobilnosti oblika terorja nad pravico do zasebne lastnine, kjer je ta celo v socializmu že obstajala – takrat so parkirišča pripadala stanovalcem blokov – in nov način polnjenja mestne blagajne. Ob vse večji centralizaciji Slovenije v Ljubljano se mestna uprava nadeja služiti na dnevnih migrantih, ki bodo plačevali vse dražje parkirnine in domačih prebivalcih, ki jim bo izdajala in zaračunala dovolilnice za parkirna mesta, ki so do sedaj bila njihova.
Popolna samopašnost mestne uprave
Temu pritrjuje tudi dejstvo, da komunikacije z lokalno skupnostjo pred spremembo praktično ni bilo, do zbiranja podpisov za referendum pa je bila občina praktično povsem gluha tudi za druge rešitve, ki so jih predlagali stanovalci. Rešitve, ki bi olajšale problem parkiranja, a ne bi kapnile dodatnih sredstev v mestno blagajno.
Glasovanje je tako tudi o bolj vključujoči, manj arogantni mestni politiki v odnosu do četrtnih skupnosti.
Volitve pred volitvami?
Predlagatelji referenduma eksplicitno poudarjajo, da namen glasovanja ni tehtanje podpore Zoranu Jankoviću nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami, ampak odprava spornih členov odloka. A na nek način bo to tudi glasovanje o Zoranu Jankoviću. Močan glas proti bo jasen signal, da si Ljubljana po 20 letih želi spremembe.
Zgled za druga mesta
In če kdo misli, da se ga parkirna politika Ljubljane pač ne tiče, ker ni Ljubljančan, je potrebno razumeti dvoje. Skoraj vsakdo mora kdaj v Ljubljano po opravkih, če že ne redno na delo ali v šolo, politika Ljubljane pa se hitro širi v druga mesta po Sloveniji. Današnji problem Ljubljane je jutrišnji problem Maribora, Kranja, Celja, Kopra, …
4 odzivi na “Referendum, ki je več kot le o parkiriščih in se ne tiče samo Ljubljančanov”
Zadevni odlok ni nikdar stopil v veljavo. Za kaj takega bi moral biti ustrezno objavljen v U.l. Torej je bil še vedno v fazi osnutka. Predlagatelj odloka lahko osnutek umakne kadar koli, po proceduri v mestnem svetu seveda. Ker je bil umaknjen preden je bil izglasovan odlok o referendumu, je umik veljaven. Odloka ni. O nečem česar ni ne moreš glasovati.
Splošen referendum o neki politiki ( recimo parkiranja) je seveda možen. A za to je potrebna drugačna procedura.
Šlamastika prejšnjih mestnih oblasti in tudi lastnikov stanovanj in investitorjev je bila, da se je zadeve z zemljiško knjigo zanemarilo. Ljudje so kupovali stanovanja kar tako “na roko” in se niso prepisovali v ZK. Tudi lastniki najemnih stanovanj so zanemarili ustrezne vpise v ZK. Samo za ilustracijo, parcele na katerih so zgrajene hiše, naselje kjer živi Kučan, Murgle sploh niso bile razparcelirane po posameznih objektih. Podobno za številne druge soseske ne samo v Ljubljani. ta kaos smo podedovali. Začelo se je množično vpisovanje v ZK etažno lastnino. Bile so težave, ker za pravilen vpis moraš pokazati verigo prejšnjih lastništev. I.td. K soseskam so bila zgrajena parkirišča. po takratnih standardih. Spet isti problem, zemljiška knjiga. Zakonodajalec ( med njimi je bil vseh 35 let tudi Janša) je zadevo rešil pragmatično. tako so mnoga parkirišča prišla v last MOL. Lastnik jih je dolžan upravljati. Se pravi, alsfalt, zimsko kidanje, črte, zelenice, drevje… Za upravljanje potrebuješ denar. Nihče ne bo kidal snega zastonj.
Tudi parkirišče je zasebna lastnina, če smo že ravno pri tem, da govorimo o zasebni lastnini. Lastnik je tisti, ki je vpisan v ZK, kot tak. Poznam bloke, naselje, ko so stanovalci dosegli lastništvo nad parkiriščem. OK. Odlično. Postavijo rampo in zadeva je urejena. Med seboj se zmenijo koliko stane vzdrževanje in si položnice razdelijo. Lastnina je tudi breme. Odlično. MOL nima v tem primeru nobenih skrbi.
V času gradenj sosek v Ljubljani in drugod po Sloveniji so bili kakršni so pač bili. Po navadi eno parkirno mesto na stanovanje. Danes ima vsako stanovanje dva avtomobila ali celo tri. Ne bo šlo. Še s tako sofisticiranem referendumu ne. To je pač geometrijsko matematičen problem. Ne problem politične dobre volje. Parkirišča se ne da raztegniti. Lahko posekamo vsa drevesa in zalsfaltiramo vse zelenice, še vedno bo premalo. Da za upravljanje s parkiriščem plačujejo tisti, ki ga uporabljajo se meni zdi pravično. Zakaj bi nekdo, ki ima lastno parkiranje ob svoji hiši plačeval za nekoga v nekem naselju? Da upravljanje stane, o tem nima smisla razpravljati. Če ga upravlja upravnik ali MOL je ista figa. Stane. Zimsko kidanje, asfalt, zelenice, črte, drevje, odvodnjavanje itd. Vse se plača.
Prireditelji referenduma zavajajo meščane, da bodo ti o nečem odločali. Ne bodo. Odloča zemljiška knjiga.
V članku je govora o posegu v zasebno lastnino. Res? Poglejte kaj piše v zemljiški knjigi. Zato jo pa imamo že od Avstro – Ogrske monarhije dalje. Prej je bila tako imenovana družbena lastnina. Potem smo prešli na zasebno. Najemna stanovanja smo razprodali, hkrati pa nismo prodali parkirnega mesta. To pač ni bilo parcelirano in določeno. Tudi že takratni lastniki stanovanj niso kupili hkrati parkirnega mesta, se pravi parcele s številko. Nekak tihi dogovor je bil, da ti parkirno mesto pripada pač tam nekje, kjer ga najdeš tisti dan. Zakonodajalec je po letu 91 te parcele pač uredil, kot je vedel in znal. In zdaj je zemljiško knjižno stanje takšno, kot je razvidno. Bi lahko bilo drugače. Bi. Ampak ni.
Poleg tega, kadar trčita zasebni in javni interes, ima vedno prednost javni interes. In vsak politik(!) je dolžan ščititi javni interes pred zasebnim. Vem, da je to poglavje pravne države v Sloveniji precej zanemarjeno, a čas je, se naučimo tudi to. Težko bo, ker smo sebični.
Komentirajo lahko naročniki