Koalicijska pogodba prihajajoče vlade pod vodstvom Janeza Janše je obsežen dokument, ki sega čez 35 strani in pokriva praktično vsa področja državne uprave.
V prvem delu smo izpostavili najpomembnejše poudarke – tokrat se posvečamo konkretnim ukrepom, ki so zaradi obsežnosti ostali neopaženi, a bodo v praksi občutno vplivali na življenje podjetnikov, delavcev, kmetov in posameznikov.
Davki: olajšava za mlade in nov način obdavčitve delniških opcij
Poleg že omenjene ukinitve 50-odstotnega dohodninskega razreda koalicijska pogodba prinaša še eno konkretno davčno novost za mlajše: posebno olajšavo za mlade do 29 let v višini 3.000 evrov.
Prav tako pogodba natančno določa, kako bodo obdavčene delniške opcije zaposlenih – obdavčitev se bo zgodila ob unovčenju in ne ob pridobitvi, opcije pa bodo obravnavane kot kapitalski dohodek. Degresivna lestvica bo znašala 15 % do treh let imetništva, 10 % do sedem let in 0 % po desetih letih.
Za podjetnike z letnimi prihodki do 350.000 evrov se načrtuje sistem pavšalne obdavčitve, prilagojen panogi in marži.
Novost bo tudi enotni vplačilni račun za akontacije dohodnine in socialne prispevke, ki ga bo mogoče urediti v roku enega leta – ukrep, ki ga podjetniki že dolgo pričakujejo.
Kapitalski trg in startupi: 100 milijonov za R&R sodelovanje
Koalicija načrtuje vzpostavitev okvirnega programa financiranja prebojnih razvojnih projektov med podjetji in raziskovalnimi institucijami v višini 100 milijonov evrov v obdobju 2026–2030.
Cilj je pospeševanje prenosa znanja in tehnološkega razvoja. Vzporedno nameravajo do leta 2032 zgraditi večji domači ekosistem tveganega kapitala in okrepiti investicijsko kapaciteto slovenskega startup okolja.
Gospodarstvo: B2B evidenca in nacionalni produktivnostni program
Med manj opaženimi, a praktično pomembnimi ukrepi je vzpostavitev sistema evidentiranja storitev med podjetji po vzoru davčnih blagajn – torej nekakšne B2B blagajne, ki bi zagotovila večjo transparentnost poslovanja.
V prvih 12 mesecih mandata nameravajo pripraviti nacionalni program za dvig produktivnosti z ukrepi za tehnološko modernizacijo, digitalizacijo in avtomatizacijo. Za tuje delavce se vzpostavlja enotno kontaktno mesto, ki bo poenostavilo administrativne postopke za delodajalce.
Načrtovana je tudi ustanovitev vladnega Strateškega sveta za gospodarstvo ter enotne institucionalne ureditve za internacionalizacijo z bodisi novo centralno agencijo bodisi prestrukturiranjem obstoječih institucij.
Infrastruktura: čas izvedbe kot merilo pri razpisih, BIM za projekte nad 5 milijonov
Na področju infrastrukture koalicija uvaja konkretno spremembo pri izbiri izvajalcev: poleg cene bo ključno merilo tudi rok izvedbe. Gradbeni posegi na prometnicah se bodo izvajali ponoči, dela pa se ne bodo izvajala med prometnimi konicami tam, kjer je vozne pasove mogoče enostavno razširiti ali zožiti.
Za večje investicijske projekte (nad 5 milijonov evrov) bo obvezna uporaba metodologije BIM (Building Information Modelling) in digitalizacija gradbenega dnevnika. Vzpostavili bodo centralni register investicij in standardizirali cene materialov ter podatkovne formate v gradbeništvu – ukrep, ki cilja neposredno na zmanjšanje korupcijskih tveganj.
Pravosodje: poskusni mandat za sodnike in 0-toleranca do klientelizma
Na pravosodnem področju koalicijska pogodba vsebuje nekaj opaznih konkretnih rešitev. Uvedli bodo sistem poskusnega mandata pred trajnim imenovanjem sodnikov, kar velja tudi za ustavne sodnike. Vzpostavili bodo merljive kriterije uspešnosti dela sodnikov in napredovanje na podlagi rezultatov.
Načrtujejo skrajšanje sodnih postopkov z zaključevanjem po instančni poti brez vračanja zadev na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Del nalog sodišč naj bi prenesli na notarje in odvetnike, uvedlo pa naj bi se tudi e-notarstvo.
Posebej je izpostavljeno tudi omejevanje poveličevanja totalitarnih simbolov – za vse totalitarne sisteme enako, ne le za enega.
Sociala: vezava pomoči na javna dela, 50 % znižanje ob odklonitvi
Koalicijska pogodba na socialnem področju uvaja načelo »odgovornega upravičenca«: socialna pomoč bo vezana na vključevanje v javna dela, v primeru neupravičenega odklona pa se pomoč zniža za 50 %. Načrtovana je tudi okrepitev nadzora nad zlorabami socialnih transferjev in sistemsko naslavljanje neprijavljenega premoženja v tujini.
Na pokojninskem področju je konkretna novost uskladitev pokojnin v razmerju 50:50 glede na rast plač in življenjskih stroškov, z dvakratnim letnim usklajevanjem. S tem bi odpravili obstoječo formulo 20:80, ki so jo upokojenski sindikati že dolgo kritizirali.
Kmetijstvo: pet let brez dajatev za mlade prevzemnike, obvezna lokalna hrana v javnih ustanovah
Na kmetijskem področju je pogodba konkretnejša, kot je videti na prvi pogled. Mladi prevzemniki kmetij na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) z nad 400 točkami bodo pet let oproščeni vseh dajatev – ukrep, ki cilja na reševanje generacijskega problema slovenskega kmetijstva. Kmetijske in gozdne površine ter kmetijska mehanizacija bodo izvzeti iz cenzusov pri socialnih transferjih.
Pogodba predvideva obvezno vključevanje lokalne hrane v razpise za javne ustanove (šole, vrtce, bolnišnice), takojšen pričetek izvajanja masnih bilanc in uvedbo preverjanja porekla hrane z modernimi metodami.
Načrtujejo tudi uvedbo »turističnega evra« za dodatno finančno pomoč OMD območjem ter vzpostavitev posebnega modela pokojninske in socialne varnosti za kmete na najtežjih območjih (700 točk OMD).
Izobraževanje: učni načrti največ 5 strani po disciplini, reforma mature
Oblikovana bo kurikularna skupina iz strokovnjakov različnih področij, pri čemer noben učni načrt po disciplini ne sme preseči 5 strani. Načrtovana je reforma nacionalnega preverjanja znanja in mature ter določitev in uvedba mehanizmov za reševanje nasilja na šolah.
V šolah bodo spodbujali lokalno pridelano hrano in jo obvezno vključili v razpise. Vzpostavljali bodo nove izobraževalne programe z dvojno rabo na področjih, kjer ima Slovenija industrijsko tradicijo – letalstvo, težka mehanizacija, inženirstvo – ki bi povezovali civilna in vojaška tehnična znanja v obstoječih medpodjetniških izobraževalnih centrih (MIC).
Obramba: revizija nakupov OVO in DNA analize žrtev množičnih morišč
Na obrambnem področju je poleg ukinitve DOVOS-a in nakupa novih oborožitvenih sistemov vredna pozornosti še napoved celovite revizije dosedanjih nakupov oborožitvene in vojaške opreme, za katere obstajajo sumi o netransparentnosti.
Koalicija napoveduje tudi okrepitev podpore veteranom s poudarkom na slovenski osamosvojitvi ter – simbolno in praktično pomembno – izvedbo DNA analiz za identifikacijo žrtev množičnih morišč ter vrnitev spominskega dneva za žrtve komunističnega terorja.
Kultura: zakon o slovenskem jeziku in eKultura platforma
Na kulturnem področju sta vredni izpostave dve konkretni novosti. Prva je sprejetje novega Zakona o slovenskem jeziku, ki bo nadomestil obstoječi Zakon o javni rabi slovenščine in bo slovenski jezik opredelil kot identitetno jedro slovenske kulture. Druga je vzpostavitev enotne podatkovne platforme eKultura za prehod na podatkovne odločitve v kulturni politiki.
Predvidena je tudi pilotna uvedba kulturnega bona za 18-letnike v vrednosti 200 evrov – iz pogodbe je razvidno, da gre zgolj za pilotni projekt in ne za takojšnjo splošno uvedbo.
Regionalni razvoj: pokrajine z jasnim časovnim načrtom in finančno avtonomijo
Pokrajine naj bi bile vzpostavljene kot druga raven lokalne samouprave z jasnim časovnim načrtom, prenosom pristojnosti in zagotovljenimi finančnimi viri. Številne enote državne administracije in sedeži ministrstev bodo razporejeni po različnih slovenskih regijah.
Predvidena je razširitev instrumenta celostnih teritorialnih naložb (CTN) z mestnih občin na širše funkcionalne ali regionalne ravni ter vzpostavitev vladnega Strateškega sveta za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.
Poglejte še prvi del ukrepov iz koalicijske pogodbe:









En odgovor na “Koalicijska pogodba, 2. del: pavšalna obdavčitev malih podjetij, brez dajatev za mlade prevzemnike kmetij, javna dela za tiste na “sociali”, ugodnejše usklajevanje pokojnin …”
Primerjajte to koalicijsko pogodbo s tisto pred štirimi leti. Tu gre za neko vsebino za nek cilj.
Veliko sreče pri uresničitvi zadanih ciljev
Komentirajo lahko naročniki