Nova Janševa vlada razkriva največjo težavo SDS, ki je priložnost za NSi

Janez Janša je sestavil svojo četrto vlado. Po tem, ko se je zdelo, da je njegova odbojnost v javnosti in med politiki tako velika, da nima več koalicijskega potenciala, je ne le sestavil vlado, ampak je to speljal briljantno. No skoraj.

S tem, ko je koalicija dva ključna zakona, vsebinskega interventnega in simbolnega o pokopu, je v koalicijo trdno privezal tudi tiste partnerje, ki bi morda imeli skušnjavo po tem, da odtavajo kam drugam. Opozicija, ki je dogajanje sprejela na nož, pa koalicijske partnerje in njihovo pogodbeno rezervo Resnico zgolj potiska še bolj drug drugemu v objem.

Ministrska ekipa dvignila nivo vlade, glede na prejšnjo

Tudi ministrska ekipa obeta marsikaj. Daleč od ideala, a če pomislimo, koga oz. kaj so nasledili, gre po kvaliteti kadrov celotna vlada zagotovo nekaj korakov naprej.

Jernej Vrtovec namesto Alenke Bratušek. Izkušeni minister, ki je v nekaj dneh vzpostavil nočno delo na avtocestah, v prejšnjem mandatu pa že prepovedal prehitevanje tovornjakov na avtocestah namesto ministrice, za katero že vladni uradniki po telefonu razlagajo, kako da menda krade.

Franci Matoz,  znan in sposoben odvetnik je nasledil upokojenega nekdanjega miličnika, ki je pred novinarji bral z lista, nekdanji minister za socialo je nasledil nekdanjo vodjo lokala in sommelierko, njegova desna roka v preteklem mandatu je prevzela socialo od političnega aktivista, ki je sicer spreten govornik, brez delovnih izkušenj v realnem sektorju. Strokovnosti nove kohezijske ministrice na odreka nihče, niti opozicija, podobno velja za novega zunanjega ministra.

Vsaj na prvi pogled se zdi, da imamo precej kompetentnejšo ministrsko ekipo od te, ki se je poslovila. Pa vendar se hkrati na prvi pogled zdi, da tej ekipi manjka dolgoročnejši pogled. Tukaj mislim predvsem na ekipo iz kvote SDS.

Za bodočega premierja je dobro, če je kdaj že bil minister

Naj ne bo zvenelo narobe. Ne pravim, da mora Janša, teden dni po tem, ko je nastopil vlado, že v penzijo. A od stratega, kakršen sicer je, bi pričakoval, da ima tudi vizijo na dolgi rok. Nenazadnje ima 67 let. Ko bo končal mandat jih bo imel 71 in če ga slučajno uspe ponoviti, 75 let. Seveda, Donald Trump in Joe Biden, pa še kak svetovni voditelj so še opazno starejši, pa vendar to niso primeri, po katerih bi se želeli zgledovati.

Slovenija je tudi že prevečkrat videla eksperimente, ko so na mesto predsednika vlade stopili komedianti, pa »menedžerji« in profesorji prava brez politične kilometrine in podobni. Ni se končalo najbolje. In zadnje, kar Slovenija potrebuje je, da neuspele poskuse z leve začne reciklirati še desna.

Od vodilne stranke na desnem polu zato ne bi smelo biti preveč pričakovati, da se pripravlja tudi na čas po dolgoletnem predsedniku in štirikratnem premierju, ki mu manjka politične spretnosti, sploh po sestavljanju 16. slovenske vlade, res ne gre očitati.

A čeprav so vlado ravno nastopili, ne morem mimo občutka, da v ministrski ekipi iz kvote SDS ni nikogar, ki bi čez mandat ali dva lahko segal po premierskih ambicijah in Janšo dostojno nasledil. Za nekoga, ki ima mandatarske ambicije je najmanj koristno, če je bil že kdaj minister, po možnosti več kot en mandat, da ne traja eno leto spoznavanje, kako vlada sploh deluje.

Ne morem mimo občutka, da v ministrski ekipi iz kvote SDS ni nikogar, ki bi čez mandat ali dva lahko segal po premierskih ambicijah in Janšo dostojno nasledil

Glede na Janševo starost in določene namige, da bi to pa lahko bil tisti zadnji mandat, s katerim bo pustil pečat svoji politični karieri, sem iskreno pričakoval, da bom v ministrski ekipi zasledil vsaj nekaj imen, ki bi imela potencial, da ga nekoč nasledijo tudi na vrhu vlade.

Večina ministrov SDS ni bistveno mlajših od Janše

Pa imamo finančnega ministra, ki ga je Janša potegnil iz penziona, ki je od Janše mlajši pol leta. Tone Kajzer, ki se je izkazal kot dober diplomat, jih ima 59. Po koncu mandata bo tik pred pogoji za upokojitev, pa tudi sicer ni zaznati izrazitejših političnih ambicij mimo diplomacije, kot jih je denimo na isti funkciji kazal Anže Logar.

Podobno lahko rečem tudi za Ignacijo Fridl Jarc, ki je od Kajzerja sicer mlajša za slabi dve leti. Naravno napredovanje od državne sekretarke do ministrice na področju, za katerega zagotovo je strokovno usposobljena, a že za ministrsko mesto naj bi jo dolgo prepričevali, kaj šele, da bi imela ambicijo po vodenju vlade.

Franci Matoz bo tudi po koncu mandata formalno izpolnjeval pogoje za penzijo, Suzana Lep Šimenko pa tudi do sedaj ni kazala mandatarskega potenciala. V »mlajši« generaciji ministrov ostaneta samo še šolski in okoljska ministrica.

Borut Rončević je na nek način presenečenje, ker ga do sedaj nismo povezovali s strankarsko politiko, Polona Rifelj pa je v stranki šele sorazmerno kratek čas. Je že bila v prejšnji vladi tudi v kabinetu predsednika vlade, nato sicer kandidirala za listo Povežimo Slovenijo iz kvote Konkretno, kasneje pa prestopila v SDS, kjer je sicer bila aktivna v odboru za gospodarstvo.

Prav Rifljeva je tako nekako edina, ki na nek način predstavlja agilnejše jedro stranke nekoliko mlajše generacije.

Kdo bo »uvajal« bodoče mandatarje?

Na nek način se zdi, da se na politično prihodnost »po Janši,« bistveno bolje pripravlja NSi. Težko bi sicer rekli, da je kdo od njih že resnično pripravljen prevzeti vajeti, a po mandatu ali dveh se zdi, da bodo utegnili imeti več kot enega resnega potencialnega kandidata in to v starosti, ko jih še ne bo treba privleči iz penziona na funkcijo. Tudi NSi je sicer spoznala, da ima »krajšo klop« kot bi si želeli, posebej še, če bi želeli resno poseči po vodenju države.

A na nek način se zdi skoraj boleče, da je iz vrst SDS samo ministrica brez listnice mlajša od 50 let.

Dokler Janša vodi SDS, bo verjetno tudi kandidat za premierja. A ko se bo enkrat umaknil iz aktivnega političnega življenja, bodisi v pokoj, bodisi na oni svet, bo tam (v eni od obeh opcij) tudi velika večina strankinih kadrov, ki imajo izkušnjo vodenja vladnega resorja.

Bo torej trenutno dominantna stranka slovenske desnice v prihodnje ponujala neizkušene mandatarske kandidate, bodoče mandatarje »trenirala« v vladah pod vodstvom drugih strank ali pa sploh nima vizije za čas po Janši? Katerakoli od teh treh opcij bi morala biti resen alarm za prihodnost. Sloveniji so tako dali sicer solidno ministrsko ekipo, a skoraj brez resne pomladitve, kar je morda na nek način prva zamujena priložnost te vlade za SDS.

Bo Janša, strateg, kakršen je, res prepustil NSi, da vodi vlade, v katerih se bodo uvajali njegovi bodoči nasledniki, ali verjame v lastno nesmrtnost?