“Uredite si digitalni podpis, zagotovite si ga, ker teh referendumov bo še kar nekaj.” S temi besedami je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob razkril strategijo leve opcije v času opozicije: blokiranje vladajočih politik s sklicevanjem referendumov. V dobrih dveh mesecih odkar so se poslovili od oblasti, so sodelovali pri zbiranju podpisov za kar 3 referendume.
Stranke vladajoče koalicije jim zdaj vračajo udarec. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resni.ca so v državni zbor vložile predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Državljane želijo vprašati o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter omejitvi volilne pravice na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav.
Referendum 1: je za socialno pomoč treba delat?
Predlagatelji poudarjajo, da gre za vprašanja širšega družbenega pomena, o katerih bi morali imeti državljani možnost neposredno izraziti svoje stališče. Po njihovem mnenju posvetovalni referendum državnemu zboru omogoča, da pred sprejemanjem pomembnih odločitev pridobi jasno izraženo voljo ljudi.
Prvi predlog se nanaša na sistem socialne pomoči. Volivci bi odločali o vprašanju, ali naj bo pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojena z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Predlagatelji menijo, da bi takšna ureditev okrepila zaupanje v socialno državo, saj bi zmanjšala možnost zlorab in od delovno sposobnih prejemnikov zahtevala razumen prispevek skupnosti. Družbenokoristno delo bi lahko potekalo v lokalnih skupnostih, javnih zavodih, humanitarnih organizacijah in drugih ustanovah v javnem interesu. Ob tem poudarjajo, da namen ni kaznovanje ljudi v socialni stiski, temveč njihovo aktivnejše vključevanje v družbo, ohranjanje delovnih navad in lažja vrnitev na trg dela.
Referendum 2: je prisilno plačevanje javne RTV v digitalni dobi še smiselna?
Drugi referendum bi se nanašal na ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka. Predlagatelji ocenjujejo, da so se medijski prostor in navade uporabnikov v zadnjih desetletjih bistveno spremenili. Državljani po njihovih besedah danes informacije in druge vsebine spremljajo prek številnih televizijskih programov, spletnih medijev, družbenih omrežij in pretočnih platform, zato menijo, da je smiselno ponovno presoditi ustreznost sedanjega modela financiranja javne radiotelevizije.
Referendum 3: naj tujci glasujejo v Sloveniji?
Tretji predlog zadeva volilno pravico na lokalnih volitvah. Predlagano referendumsko vprašanje predvideva, da bi pravico glasovati ohranili državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Predlagatelji menijo, da stalno prebivanje samo po sebi ne bi smelo avtomatično pomeniti tudi pravice do političnega odločanja o sestavi lokalnih oblasti, saj naj bi bile politične pravice tesneje povezane z državljanstvom in pripadnostjo politični skupnosti.
Državni zbor je sicer na današnji izredni seji že razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki bo potekal 11. oktobra. Če bodo tudi novi predlogi uspešno prestali parlamentarni postopek – potrebujejo večino glasov prisotnih poslancev, kar jih predlagatelji na papirju imajo – bi se lahko volivci v prihodnje izrekli še o omenjenih treh vprašanjih, pri čemer bi bili referendumi posvetovalne in ne zavezujoče narave.
Pustimo ob strani žalostno dejstvo, da so tudi referendumi (kot marsikateri drugi demokratični mehanizmi) postali sredstvo zlorabe za politične spopade. Odgovor vladajoče koalicije na opozicijsko strategijo referendumskih blokad je naravnost genialen – če se gremo referendumanijo, se jo pojdimo vsi. Združimo torej referendume o vprašanjih, ki ustrezajo eni in drugi strani ter tako nevtralizirajmo učinek politične zmage in poraza.
Razgalimo drobovje.
Naročniška vsebina
Bistvo pa je, da bo po tej potezi levica zelo dobro premislila, ali se ji nadaljevanje strategije s sklicevanjem referendumov še splača – po eni strani morajo biti vseskozi v pogonu in zbirati podpise, političnega izplena pa ni ali je celo obraten.
Ponovimo – seveda je žalostno, da se institut referenduma zlorablja za politične igrice. Ampak tokrat bo quid pro quo poteza nemara celo omogočila, da zloraba ne bo postala stalna praksa.
Komentirajo lahko naročniki