Po štirih letih smo naposled dočakali odločitev Ustavnega sodišča v zadevi RTV Slovenija. Ustavno sodišče ocenjuje, da se neodvisnost RTV Slovenija lahko zagotavlja na različne načine, tudi tega, ki je trenutno uzakonjen.
Na ključno vprašanje, ali lahko vladajoča koalicija v Državnem zboru kar z zakonom »RTV očisti janšistov,« kot se je pred časom izrazil Robert Golob, pa bi lahko odločitev ustavnih sodnikov povzeli, da to lahko sicer ogrozi institucionalno avtonomijo, a če zagotovi depolitizacijo, je lahko primeren ukrep.
Ustavno sodišče je danes objavilo odločbo, v kateri ugotavljajo, da je novela RTV Slovenija, ki jo je kot enega prvih zakonov sprejela vlada Roberta Goloba leta 2022, skladna z ustavo. Novelo zakona je leva koalicija sprejela takoj na začetku mandata ter z njim močno politično posegla v ureditev RTV Slovenija.
Ključna sprememba, ki jo je prinesla novela zakona o RTV Slovenija, je bila sprememba organov upravljanja, s čimer so predčasno zaključili mandate Programskih in nadzornih svetnikov, posledično pa tudi uprave zavoda, čemur so nato sledile tudi kadrovske čistke v informativnem programu.
Peter Gregorčič, predsednik Programskega sveta, ki mu je bil tako predčasno prekinjen mandat, je bil eden od pobudnikov ustavne presoje zakona, ki je bil po učinku sicer primerljiv z zakoni, s katerimi je čistke na tamkajšnji nacionalni radioteleviziji izvajala madžarska vlada pod vodstvom Viktorja Orbana.
Zakon je sicer sodišče v celoti prepoznalo kot skladen z ustavo.
Organe RTVS se lahko sestavi na različne načine, tudi tako, kot so trenutno
Ustavno sodišče ocenjuje, da mora »institucionalna ureditev javne radiotelevizije slediti cilju zagotavljanja raznolikosti (pluralnosti), objektivnosti, verodostojnosti in celovitosti vsebin, ki jih javna radiotelevizija posreduje javnosti.« Da bi dosegli ta cilj, je potrebno vključiti ljudi s čim bolj raznolikimi pogledi različnih interesov, ki niso vezani na navodila in onemogočati državne posege v avtonomijo RTV Slovenija.
Zakonodajalec ima tako po mnenju ustavnega sodišča »široko polje proste presoje« kako to zagotovi. Po mnenju sodnikov trenutna ureditev »ustreza zahtevama po pluralnosti zastopanja različnih družbenih skupin in neodvisnosti javne radiotelevizije,« zato ni v neskladju z Ustavo.
Ustavno sodišče tudi ne vidi problema v tem, da predpis ni dovolj jasen, in zato potrebuje razlage.
Čistka je dovoljena, če gre za depolitizacijo
Ključni del presoje, ki je v javnosti tudi najbolj sporen, pa je odgovor na vprašanje, ali je lahko koalicijska večina z zakonom predčasno razrešila vse organe RTV Slovenija in predčasno imenovala nove.
Ustavno sodniki sicer priznavajo, da je predčasno prenehanje mandatov poseg v ustavno pravico. Še več, celo da takšno predčasno prenehanje vseh mandatov »lahko ogrozi institucionalno in programsko avtonomijo RTV Slovenija.«
A ker je takšno prenehanje mandatov »lahko zagotovi depolitizacijo oziroma neodvisnost javne RTV od vplivov politike« in zato pomeni primeren ukrep. Kakršno koli postopno menjavanje članov organov upravljanja RTV Slovenija ali odlog njihove menjave po mnenju ustavnih sodnikov »ne bi omogočil takojšnje depolitizacije.«
Še več, če je zakonodajalec želel doseči svoj cilj, depolitizacijo, »je moral zamenjati vse hkrati. […] Zato je bil takšen poseg nujen.«
A le v tem primeru. Sicer mora biti »zaradi intenzivnosti posega v mandate (brez krivdnih razlogov) izjema, ki jo je treba uporabljati restriktivno in ki zahteva obstoj izjemnih okoliščin, ki takšen poseg upravičujejo.« Povedano po domače. RTV je bila pod prejšnjim vodstvom izjemen primer tako kritične politizacije, da je bilo nujno treba zamenjati vse člane vseh organov vodenja, da se je zagotovila depolitizacija, sicer pa se tega ne sme početi.
Ob tem še navržejo, da do menjave ni prišlo nenadoma, saj je morala novela zakona o RTV najprej prestati naknadni zakonodajni referendum, torej so člani organov RTV Slovenija lahko pričakovali, da jih bo doletela čistka.
Sodniki so sicer odločitev sprejeli s 5 glasovi ZA in 2 PROTI. Za so glasovali sodniki Kaja Šugman Stubbs, Nina Betetto, Primož Gorkič, Tamara Kek in Barbara Kresal, PROTI pa sta bila Rok Svetlič in Marko Starman. Rok Čeferin in Neža Kogovšek Šalamon sta se glede iz odločanja izločila. Čeferin zato, ker RTV Slovenija posluje z odvetniško pisarno, katere solasnik je, Kogovšek Šalamonova pa še vedno sodeluje z Mirovnim inštitutom, ki je sodeloval v referendumski kampanji glede presojanega zakona.
Rezultatsko sojenje: Pozlatiti Golobovo depolitizacijo
Med poznavalci dogajanja je že dalj časa znana kritika, da trenutna sestava Ustavnega sodišča sodi rezultatsko – v naprej določijo, kakšno sodbo želijo in nato poiščejo argumente zanjo.
Tudi na tokratno odločbo letijo očitki glede rezultatskega sojenja. Z namenom zaobiti podobne sodbe Evropskih sodišč so ustavni sodniki uvedli argument, da je stopnja varovanja mandatov pri »neoblastnih institucijah« med katere spada tudi RTV Slovenija manjša kot pri »oblastnih organih«. Tega sicer nikjer jasno ne argumentirajo, uporabijo pa za zavrženje primerov sodb Evropskih sodišč, ki so v podobnih primerih razsojala drugače, kot tokrat naše Ustavno sodišče.
V sodbi večkrat omenjeno depolitizacijo enačijo z zagotavljanjem svobode izražanja, kar je ustavno dopusten cilj, prejšnje vodstvo RTV pa razglasijo za politizirano.
Elemente rezultatskega sojenja prepoznava celo umetna inteligenca, ki smo ji dali preučiti odločbo Ustavnega sodišča. Opozori na ločeno mnenje sodnika Svetliča, ki se vpraša, ali je bilo res nujno razrešiti vse mandate, čemur večina tudi po mnenju umetne inteligence ne posveti dovolj pozornosti.
Umetna inteligenca opozori tudi na nelogičnosti v razsodbi, v kateri našteva sodbe evropskih sodišč, ki govorijo nasprotno, nato pa izpelje, da je bila menjava mandatov nujno potrebna. Opozori tudi na selektivno uporabo argumentov in enostransko tehtanje vrednot.
Pobudniki presoje še ne komentirajo, Zobec: Noro, nimam besed
Pobudniki ustavne presoje še niso uspeli preučiti 70 strani dolge odločbe ustavnega sodišča, zato komentarjev nanjo še ne dajejo. Se je pa za Info360 na odločitev ustavnega sodišča odzval nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. »Noro. Nimam besed.« je bil njegov prvi komentar.
Glede depolitizacije dodaja, da se »civilna družba pri nas uporablja in zlorablja kot obvod za levo politiko. To vidimo na primeru RTV Slovenija, volilnih in referendumskih kampanjah ter sicer angažmaju civilne družbe.« Po njegovi oceni bi večji pluralizem dosegli z imenovanjem prek Državnega zbora, ki odraža večjo pluralnost družbe kot odraz demokratičnih volitev.
Trenutno ureditev primerja s tisto iz časa socializma.
Zobec tudi ocenjuje, da je s tem odprta pot, da desna vlada po svoje določi civilno družbo, ki bo imela vpliv na upravljanje RTV Slovenija. Drugi sogovorniki sicer ocenjujejo, da bi morebitno spremembo ureditve na RTV Slovenija trenutna sestava Ustavnega sodišča prepoznala kot politizacijo.
Sporočilo ustavnih sodnikov je strašljivo. Poseganje v mandate ni dopustno, razen če to delajo naši, zato da »depolitizirajo« javno RTV, karkoli že depolitizacija pomeni. Na misel mi pride misel novinarskega kolega, ki omeni, da je tudi partija depolitizirala družbo, tako da je pač prepovedala vse ostale politične stranke.
Naročniška vsebina
Delovanje RTV Slovenija jasno kaže, da funkcija svobode izražanja in avtonomnega informiranja javnosti trenutno še zdaleč ni izpolnjena.
Ustavno sodniki so s tako rezultatsko odločbo zabili še en žebelj v krsto verodostojnosti tega sicer najvišjega sodnega organa pri nas in nevarno posegli v demokratične postulate družbe.
Pri tej razsodbi je sicer šlo narobe skoraj vse, kar lahko gre. Čeprav so jo obravnavali pod nujno, je sojenje trajalo štiri leta, sprva izglasovano zadržanje izvajanja zakona do presoje je bilo umaknjeno po obisku in domnevnem pritisku evropske komisarke Vere Jourove na ustavno sodišče. Zdelo se je, da se čaka na ustrezno večino sodnikov, nekateri sodniki pa so že pred leti opozarjali, da razsojanje v tem primeru poteka izrazito rezultatsko.
[/swpm_protected][/zaklenjeno]
Komentirajo lahko naročniki