Evropska komisija je zaprla vrata pobudi Save Europe Act, še preden bi njeni organizatorji lahko začeli uradno zbirati milijon podpisov. Kampanja, ki zahteva ustavitev novih »nezahodnih« migracijskih poti in uvedbo evropskega sistema remigracije, je po navedbah pobudnikov že pridobila široko politično in javno podporo.
Toda Bruselj je presodil, da merila, na katerih temelji, ljudi razvrščajo glede na etnični in kulturni izvor ter so zato očitno v nasprotju s temeljnimi vrednotami Evropske unije. Kaj je za Komisijo nedopustno? Predvsem izrazi – od »etnične kontinuitete« in »domorodnih ljudstev Evrope« do »demografske zamenjave«. Komisija je svojo odločitev sprejela, pobudniki pa pripravljajo pravni odgovor, kar pomeni, da zgodba še ni končana.
Kampanja Save Europe Act je bila javno predstavljena 30. maja 2026 na srečanju Remigration Summit v Portu na Portugalskem. Njena glavna obraza sta nizozemska politična komentatorka Eva Vlaardingerbroek in avstrijski aktivist Martin Sellner, ki sta na spletni strani kampanje navedena kot soustanovitelja. Organizatorji so pobudo najprej promovirali na lastni spletni platformi, kjer so zbirali politično podporo, 8. junija pa so pri Evropski komisiji vložili formalno zahtevo za registracijo evropske državljanske pobude.
Namen pobude je bil Evropsko komisijo pozvati, naj predlaga evropsko zakonodajo, s katero bi začasno ustavili nove priseljenske poti iz neevropskih oziroma nezahodnih držav. Moratorij bi med drugim obsegal študijske vizume in združevanje družin. Organizatorji so ukrepe utemeljili s potrebo po varovanju etnokulturne identitete evropskih narodov in preprečevanju tega, kar imenujejo demografska zamenjava.
Pobuda Save Europe na svoji spletni strani navaja podporo več nacionalističnih politikov, med njimi madžarskega premierja Viktorja Orbána, vodjo španskega Voxa Santiaga Abascala, romunskega politika Georgea Simiona in italijanskega politika Roberta Vannaccija. Politična podpora pobudi tako ostaja široka, vendar brez registracije zbrani podpisi nimajo formalnega statusa podpisov evropske državljanske pobude.
Tule je @SaveEuropeAct v celoti.
Bruselj trdi,da je v nasprotju z “evropskimi vrednotami” in mu odreka status državljanske iniciative, ki bi, po zbranem zadostnem številu podpisov, terjala od Komisije, da se do predlogov opredeli.
Prepričajte se sami.
https://t.co/4uPvSMj3tD— Žiga Turk (@ZigaTurk) July 23, 2026
Evropska komisija je 22. julija 2026 registracijo zavrnila. To pomeni, da podpisov, zbranih na zasebni spletni strani kampanje, ni mogoče šteti za uradne izjave podpore evropski državljanski pobudi. Komisija je presodila, da predlog ne izpolnjuje pogoja iz uredbe o evropski državljanski pobudi, po katerem pobuda ne sme biti očitno v nasprotju z vrednotami Evropske unije.
Po njeni razlagi predlagani moratorij ne temeljijo na običajnih merilih upravljanja migracij, temveč na etničnem, kulturnem ali civilizacijskem izvoru ljudi. Takšno razlikovanje naj bi pomenilo diskriminacijo na podlagi rase in etničnega porekla ter bilo zato v nasprotju z 2. členom Pogodbe o Evropski uniji in 21. členom Listine EU o temeljnih pravicah.
Kaj je Komisijo zmotilo v samem besedilu?
Naročniška vsebina
Zgodba še ni končana: Organizatorji napovedujejo tožbo, ker EK preprečuje zbiranje podpisov
Organizatorji se z odločitvijo Komisije ne strinjajo. Martin Sellner, eden vodilnih predstavnikov kampanje in zagovornik remigracije, je za Euronews dejal: »Prepričani smo, da je Komisija ravnala v nasprotju z evropskim pravom, ko je državljanom preprečila zahtevati konkretne ukrepe.« Dodal je, da je pravna ekipa pripravljena zoper odločitev vložiti tožbo.
The European Commission rejected the registration of the @SaveEuropeAct.
They claim it’s “racist” and goes against “European values” to want to keep Europe, European.
We’re not accepting the madness anymore.
Europe belongs to us.
See you in court. pic.twitter.com/OoqE5W5xBw
— Eva Vlaardingerbroek (@EvaVlaar) July 22, 2026
Sellnerjev argument temelji na trditvi, da registracija pobude še ne bi pomenila sprejetja predlaganih ukrepov, ampak bi državljanom zgolj omogočila uradno zbiranje podpisov. Če bi pobuda zbrala milijon podpisov v najmanj sedmih državah članicah, bi jo morale institucije EU obravnavati, Komisija pa bi se morala odločiti, ali bo pripravila zakonodajni predlog.
Komentirajo lahko naročniki