Lov na rente: kako so Glas ljudstva in podobni ugrabili civilno družbo

Rok Novak v svoji analizi izpostavlja razlikovanje med pristno civilno družbo, ki nastaja iz prostovoljnega sodelovanja ljudi, in politično aktivističnimi organizacijami, ki so po avtorjevem mnenju postale odvisne od javnega denarja. Za pozitivne primere navaja gasilska, športna, dobrodelna in invalidska društva, mrežo defibrilatorjev ter lokalne pobude, kakršen je bil začasni most na Prevaljah po poplavah. Takšne organizacije po njegovem opravljajo konkretne naloge, uživajo prostovoljno podporo in se odzivajo na potrebe skupnosti.

Osrednja teza članka je, da državno financiranje spreminja spodbude nevladnih organizacij. Ko o denarju odločajo ministrstva in uradniki, naj organizacije ne bi več odgovarjale predvsem državljanom, ampak razpisovalcem. Novak to opiše kot »lov na rente«: čas in znanje se porabljata za pridobivanje politično dodeljenih sredstev, ne za preverjanje koristnosti storitev pri uporabnikih. Kot ključen podatek izpostavi leto 2024, ko naj bi slovenske NVO prejele približno 650 milijonov evrov javnih sredstev; po izločitvi osebne asistence je politika razdelila okoli 431 milijonov, državljani pa so prek namenitve dela dohodnine usmerili 16,7 milijona.

Novak v analizi ugotavlja, da ljudje svoj denar od dohodnine nevladnim organizacijam delijo bistveno drugače od države: “Razpršene donacije državljanov gredo k dejavnostim, ki jih je enostavno prepoznati kot splošno koristne,” zapiše in dodaja, da “politično delovanje očitno ni na prvem mestu, ko namenitev sredstev določamo državljani.” 

“Psevdostranke” Glas ljudstva

Najostrejši del analize je namenjen iniciativi Glas ljudstva. Avtor jo označuje za mrežo »psevdostrank«, ker združuje politični program, referendumske kampanje, kadrovske povezave z levimi strankami in obsežno javno financiranje, ne da bi morala svojo podporo preveriti na volitvah. Po njegovih izračunih so članice mreže med januarjem 2022 in aprilom 2026 iz javnih blagajn prejele približno 55 milijonov evrov. Leta 2024 naj bi razmerje med politično razdeljenimi sredstvi in dohodninskimi namenitvami državljanov pri tej mreži znašalo 55,5 proti 1.

Zato predlaga reformni paket:

1. Zamejimo diskrecijsko državno financiranje civilne družbe pri 0,25 % BDP.
2. Dvignimo delež dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenimo civilni družbi, z 1 % na 2,5 %.
3. Ukinimo Sklad za razvoj nevladnih organizacij, kamor gre zdaj neopredeljen delež dohodnine. Ta naj se vrača v proračun.
4. Status organizacije v javnem interesu naj po mehanskem pravilu podeljuje FURS, ne ministrstva.
5. Odpravimo večno reprezentativnost sindikatov. Podeljuje naj se za tri leta in obnovi le ob izkazanem članstvu po plačanih članarinah.

 Cilj predlogov je zmanjšati politično posredovanje in povečati neposredno odločanje državljanov, še piše Novak v svojem članku.