48,5 milijona evrov za nevladnike: razkrivamo največje prejemnike v Glasu ljudstva

48,5 milijona evrov je je znesek, ki je bil iz subjektov javnega denarja nakazan na račune organizacij, ki sestavljajo iniciativo Glas ljudstva. Ta sicer ne obstaja kot pravna entiteta, zato kot tak res ni prejemnik nobenih sredstev, niti javnih, niti zasebnih. So pa zato toliko bolj radodarno zalite članice, ki se v Glas ljudstva združujejo in pred volitvami znova pripravljajo agitacijo, da se na oblast ne bi povzpel kdo iz opozicije.

48,5 milijona je sicer skupna vsota, tako državnih in občinskih razpisov, izvajanja storitev za javni sektor ali poslovanja z javnimi podjetji. Po splošnem pregledu stanja v sektorju, smo pregledali nekaj zanimivejših organizacij.

13 organizacij je prejelo preko milijon evrov javnih sredstev, štiri organizacije  več kot tri milijone, rekorderka med vsemi pa je po javnih prihodkih presegla šest milijonov evrov. Ironično se osrednje delovanje te organizacije ukvarja s prostovoljstvom.

Nesporni zmagovalec po prejetih sredstvih: Slovenska Filantropija, od 2022 preko 6 milijonov evrov

Slovenska Filantropija oz. Združenje za promocijo prostovoljstva ima za vizijo odprto, pravično in solidarno družbo. Večinoma se financira s projekti, na katere se prijavljajo preko javnih razpisov na vseh ravneh, od občinske, do evropske. V solidarnost so v zadnjih štirih letih vključili celotno Slovenijo, saj so za svoj cilj uspeli pridobiti 6.222.552,24 evra, kot izhaja iz aplikacije ERAR.

V letu 2024 so bili njihovi financerji Ministrstva za delo, javno upravo, zdravje in zunanje zadeve, Urad za oskrbo in integracijo migrantov, zavod za zaposlovanje in Fundacija za invalidske in humanitarne organizacije, pa več občin, več Evropskih skladov, tudi Evropska komisija, Veleposlaništvo ZDA in njihovo zunanje ministrstvo, pa regionalno predstavništvo UNHCR za Srednjo Evropo. Nekaj je bilo tudi komercialnih sponzorjev, ki so prispevali 8 % vseh sredstev organizacije.

Prostovoljstvo, migranti, medgeneracijsko sodelovanje, aktivizem

Njihovi ključni poudarki delovanja so na prostovoljstvu, migracijah, medgeneracijskem in mednarodnem sodelovanju in pro-bono ambulanta. Med aktivnosti za migrante spada svetovanje in pravna pomoč, zagovorništvo migrantov, dnevni centri za migrante, pomoč mladoletnim migrantom brez spremstva, integracija in pomoč na trgu dela.

Pomemben element je tudi aktivizem. »Na Forumu prostovoljstva smo se tako še posebej dotaknili aktivnega državljanstva in aktivizma kot oblike prostovoljstva, je v letnem poročilu za leto 2024 zapisal izvršni direktor društva Franci Zlatar. Funkcijo je pred njim kar 20 let zasedala Tereza Novak, zdaj poslanka Gibanja Svoboda.

Preplet filantropije, politike in mednarodnih interesov

Tereza Novak je bila v zadnjem času izpostavljena kot prvopodpisana pod zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi v Sloveniji legaliziral medicinske samousmrtitve in ga je slovenska javnost zavrnila na referendumu novembra lani.

Na področju aktivizma je tako zaznati politiko izrazito naklonjeno migracijam, za 2024 posebej izpostavljajo tudi nasprotovanje evropskemu migracijskemu paktu – kompromisu, ki je na ravni Evropske unije vsaj delno zamejil nenadzorovane migracije.

Organizacija ima 57 zaposlenih in 664 prostovoljcev. Točnih finančnih podatkov ne objavljajo, velika večina sredstev pa prihaja iz javnih sredstev, pri čemer razmerje med občinskimi, državnimi in evropskimi sredstvi ni jasno razvidno.

Med financerji iz tujine navajajo tudi The King Baudouin Foundation, belgijsko fundacijo, ki med cilji navaja socialno pravičnost, podnebje, demokracijo in zdravje in je del širše mreže Myriad Alliance, ter The Transatlantic Foundation.

Društvo za nenasilno komunikacijo – skrb za žrtve nasilja …

Le malo za Slovensko filantropijo je Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je od leta 2022 iz javnih sredstev prejelo 5.819.539,95 €. Ukvarjajo se s preprečevanjem in ustavljanjem nasilja v družini in družbi ter širjenjem principov nenasilne komunikacije.

Poleg dela z žrtvami nasilja se ukvarjajo tudi s povzročitelji nasilja, ter širšo javnost ozaveščajo o pojavu nasilja.

Žrtvam nasilja pomagajo s svetovanji, jih spremljajo v sodnih postopkih, sodelujejo tudi z javnimi službami, ki delujejo na tem področju in Fakulteto za socialno delo. V program Pot iz nasilja je bilo vključenih 556 oseb, od tega 123 kontinuirano. Nudili so individualno pomoč 303 otrokom in mladim z izkušnjo nasilja, 241 žrtvam spolnega nasilja, v programu varne hiše za šrtve nasilja pa je bilo vključenih 113 oseb, od tega 48 kontinuirano. Izvedli so tudi programe za povzročitelje nasilja ter obilico delavnic in predavanj, predvsem v šolah.

… a tudi radikalno feministično politiko

Poleg preprečevanja nasilja pa ima društvo tudi pomembno vlogo v strokovnem svetu za enakost spolov pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med poznavalci razmer na ministrstvu je slišati neuradno oceno, da, je to »prvi organ, ki bi ga lahko brez škode odpravili in brez škode za družbo prihranili pri javnih sredstvih.«

Celo v času zadnje Janševe vlade pod vodstvom ministra Janeza Ciglerja Kralja ni bilo mogoče preprečiti, da urad ne bi financiral sporne plakatne kampanje, ki je predstavljala otroka, ki je imel označeno »materino znamenje«, dejanski izpuščaj, ki se imenuje materino znamenje in modrico oz. znak nasilja, kar so označili kot »očetovo znamenje«.

Z akcijo naj bi sicer pozivali osebe, ki doživljajo nasilje, da le to prijavijo. Po ogorčenju v javnosti so kasneje plakate sicer popravili.

Akcija je bila tudi del aktivnosti Društva za nenasilno komunikacijo, skupaj s SOS telefonom in Žensko svetovalnico, ki je bila vodilna organizacija akcije. Obe organizaciji sta prav tako del Glasa ljudstva in med njihovimi največjimi prejemniki javnega denarja, oba preko milijona evrov v zadnjih štirih letih.

Tretji in osmi po financiranju

Podobno kot Društvo za nenasilno komunikacijo se tudi Društvo SOS telefon in Ženska svetovalnica ukvarjata z žrtvami nasilja in delujeta »v javnem interesu na področju socialnega varstva in enakih možnosti žensk in moških.«

V letu 2023 je SOS telefon prejel preko 2.000 klicev in nudil pomoč preko 3.100 osebam ter izvedel še nekaj drugih aktivnosti.

Društvo se financira skoraj izključno iz javnih sredstev. V letu 2023 je bilo okoli 90 % sredstev za delovanje društva iz javnih sredstev. V štirih letih od leta 2022 je društvo iz javnih sredstev prejelo 3.489.334,77 evrov in se s tem uvrstilo na tretje mesto med organizacijami Glasu ljudstva, po količini prejetega javnega denarja.

Podobno vlogo ima tudi Društvo ženska svetovalnica, ki je na osmem mestu po prejetih sredstvih. Od leta 2022 so prejeli malo manj kot 2 milijona evrov, natančneje 1.880.125,89 €.

Priprava Družinskega zakonika in legebitrovska pisava

Društvo za nenasilno komunikacijo je sodelovalo tudi pri pripravi Družinskega zakonika. V kolikšni meri le na področju preprečevanja nasilja v družini oz. širše ne vemo, je pa njihovo letno poročilo, podobno kot tudi letno poročilo Slovenske filantropije napisano v legebitrovskem novoreku.

Gre za način pisanja, ko se namesto uporabe moške spolne oblike, ki v slovenščini velja za splošno (npr. uporabniki), kadar vsebina ni vezana na spol, ali navajanja obeh oblik (uporabnice in uporabniki) besedo zapiše z neberljivim, a domnevno bolj vključujočim podčrtajem (uporabnice_ki). Podčrtaj naj bi namreč omogočal prostor za vse spole, ki so med ženskim in moškim oz. jih binarni način razmišljanja domnevno ne zajema.

Pri SOS telefonu pa so se iz nekega razloga odločili vse besedilo letnega poročila zapisati v ženski slovnični obliki.

V preteklosti se je delavnice po šolah o nenasilni komunikaciji omenjalo tudi kot primere vdora LGBTQ ideologije v šole pod pretvezo delavnic o nenasilju.

Društvo za nenasilno komunikacijo je aktivno tudi pri pripravi razpisov na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri pripravi strategije centrov za socialno delo, medresorskih delovnih skupinah za istambulsko konvencijo, preprečevanje nasilja nad ženskami, spolnega nasilja,  in Koaliciji NVO proti sovražnemu govoru.

Leta 2024 so obrnili dober milijon in pol sredstev (1.665.487,35 EUR), od tega 1,481.439 evrov oz. 89 % iz domačih javnih sredstev in še 40.210,50 evrov evropskih sredstev ter 19.183,35 evrov z drugih projektov.