“Demografija ni ena od mnogih tem – je osrednje vprašanje prihodnosti. Evropa in Slovenija izvajata kulturni in demografski samomor, na kar opozarjajo številne mednarodne analize (OECD, IMF), ugledni domači (Janez Malačič) in svetovni demografi (Tomáš Sobotka, Philip Longman, Paul Morland) ter nekateri svetovni in ameriški vizionarji (Elon Musk).
Vse bolj je jasno, da ne gre za naključje, temveč za kulturne in ideološke usmeritve, ki ogrožajo temelje zahodne in človeške civilizacije,” v uvodu opozarja v začetku meseca predstavljen zbornik »Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda II«, ki je nastal na podlagi posveta v Državnem svetu z istim naslovom. Kaj so njegove ugotovitve?
Slovenska rodnost pod pragom obnavljanja že štiri desetletja
Rodnost v Sloveniji upada od prve polovice osemdesetih let. Leta 1981 je stopnja rodnosti prvič padla pod 2 otroka na žensko (za obnavljanje prebivalstva je potrebna raven 2,1 otroka na žensko), najnižjo raven doslej pa je dosegla leta 2003 – le 1,20. Do leta 2024 se je kazalnik dvignil na 1,52, a se je zaradi zmanjšanja žensk v rodni dobi kljub višji stopnji rodnosti leta 2024 rodilo manj otrok (16.875) kot na dnu leta 2003 (17.321).
Leta 1955 se je na območju sodobne Slovenije rodilo 32.096 otrok – približno dvakrat več kot danes. Kot v svojem prispevku opozarja dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan, Slovenija s stopnjo rodnosti med 1,2 in 1,6, izgubi približno eno generacijo na vsakih 40–50 let. Ob nespremenjenih trendih naj bi izgubila med 20 do 30 odstotkov avtohtonega prebivalstva do konca stoletja, v nekaj generacijah naprej pa zdrsnila v območje biološke nevzdržnosti oz. nepovratnosti. Takšen scenarij po Gamsovih navedbah potrjujejo tudi primerjave s hitro starajočimi se državami Vzhodne Azije, kot sta Južna Koreja in Japonska, kjer so demografski premiki še izrazitejši.
Ključni vzrok je, kot navaja Gams, po najnovejših študijah v spremembi življenjskih strategij, prestrukturiranju vrednot, redefiniciji družine ter vplivu preobremenjenosti in nestabilnosti v delovnem okolju, hkrati pa se kulturni vzorci individualizma, karierne usmerjenosti in relativizacija družinskih struktur odražajo v zmanjšani rodnosti.
Slovenci vse starejši, a tudi precej dlje živimo. Med nami vse manj delovno sposobnih.
Statistični urad sistematično spremlja gibanje prebivalstva na slovenskem ozemlju že od leta 1857, ko je Slovenija štela približno milijon prebivalcev. Kot ugotavlja SURS, se je povprečna starost prebivalstva v zadnjih 30 letih zvišala za 7,3 leta, pričakovano trajanje življenja pa se je v preteklih šestih desetletjih podaljšalo za 13 let.
15,5 % današnjih prebivalcev Slovenije je rojenih v tujini, med priseljenci prevladujejo moški. Razmerje med delovno sposobnimi in odvisnimi se vedno bolj slabša. Danes je na 100 delovno sposobnih prebivalcev 35 odvisnih oseb, do leta 2100 naj bi se po projekcijah povečalo na 59 odvisnih na 100, navajajo v zborniku.
Drago Čepar piše o tem, da so delodajalci za drugo polletje leta 2025 predvidevali čez 32.000 zaposlitev (okoli 64.000 letno). V letih, ko so se rodili današnji 23- do 30-letniki, je bilo le okoli 18.000 rojstev letno. Kadrovska samooskrba je zato manj kot 28-odstotna, letni primanjkljaj na trgu dela pa presega 46.000 oseb, kar je od leta 1980 skupaj med 400.000 in 500.000 oseb primanjkljaja do ravni enostavnega obnavljanja prebivalstva.
Brez migracij bo čez 25 let v delovni starosti 274.000 oseb manj kot danes. Ob tem je v Sloveniji že danes zaposlenih približno 150.000 tujcev.
Projekcije prihodnosti: Je Slovenski narod pred izumrtjem?
Ena ključnih tez zbornika je, da bi slovenski narod ob nespremenjenih trendih oz. če ne bomo radikalno dvignili rodnosti, biološko izumrl v približno 200 letih, s »kritično točko preloma« (padec pod 50 % avtohtonega prebivalstva) že v naslednjih 100 letih. Gre za projekcijo, ki temelji na predpostavki, da pri rodnosti 1,52 razpolovna doba prebivalstva približno 75 let.
Glede na projekcije OZN pa naj bi prebivalstvo Slovenije (z migracijami) doseglo vrh čez eno do dve desetletji, nato upadlo na okoli 1,6 milijona do konca stoletja. Ena od projekcij predvideva izgubo 20–30 % avtohtonega prebivalstva do konca stoletja.
Migracije le kratkoročna rešitev
Med ključnimi viri rasti prebivalstva so tudi pri nas (podobno kot v drugih delih razvitega sveta) migracije. Poročilo navaja, da se je stalna migracija v države OECD leta 2022 povečala za 26 %, EU pa je leta 2024 prvič izdala več kot 4 milijone novih dovoljenj za prebivanje. V Evropi sicer živi že skoraj 100 milijonov ljudi, rojenih zunaj države bivanja.
Baklan, ki je bil tradicionalno bazen, iz katerega je Slovenija privabljala največji del migranntov, je danes v veliki meri izpraznjen – gre namreč za bazen, iz katerega so zajemale tudi preostale evropske države severneje od nas.
Poročilo tako navaja, da je Albanija od leta 2011 zaradi izseljevanja izgubila 400.000 prebivalcev (14 %), Hrvaška v istem obdobju prav tako približno toliko (9,25 %), Srbija v zadnjem desetletju skoraj pol milijona (6,7 % prebivalstva), Kosovo je v petih letih izgubilo 200.000 ljudi. T.i. balkanski bazen”, ki je s priseljevanjem leta vzdrževal prebivalstvo Slovenije, se prazni.
Kje je rešitev?
Avtorji zbornika opozarjajo, da migracije so in bodo blažile pomanjkanje delovne sile v Sloveniji, da pa ne morejo nadomestiti nizke domače rodnosti. Rodnost potomcev priseljencev se namreč praviloma že v drugi generaciji približa ravni države gostiteljice. Slovenske migracije so poleg tega tudi negativno selekcionirane po izobrazbi (odseljuje se več izobraženih, kot se jih priseljuje).
Med pomembnejšimi ukrepi, ki jih zbornik sicer množico opiše poglobljeno, tako navajajo najprej odzivnost družbe in politike na ključne civilizacijske izzive, bolj premišljen pristop k migracijam, s spodbujanjem hitrejše in celoviteješe integracije, izboljšanje ekonomsko-socialnega položaja družin, celovito družinsko politiko, dvig narodne zavesti, ukrepi za družbo, bolj naklonjeno družinam in otrokom s ciljem dviga domače rodnosti.
Komentirajo lahko naročniki