Nasilje, ki spremlja nogomet, se vedno bolj seli od navijačev evropskih na navijače afriških držav

Svetovno prvenstvo bi moralo biti praznik nogometa, a ob tekmah in slavjih se v evropskih mestih znova pojavlja tudi precej nasilja

Pri tem je treba biti pošten: nasilje ni omejeno na eno narodnost, eno skupnost ali eno reprezentanco. Samo spomnimo na dogodke v Parizu, ki je v zadnjih letih večkrat pokazal, da lahko tudi klubska slavja hitro zdrsnejo v razbijanje, požige in spopade s policijo. Po nedavnem slavju navijačev PSG-ja v ligi prvakov je bilo po poročanju Guardiana v Franciji pridržanih 780 ljudi, poškodovanih pa 57 policistov; prišlo je do požigov, vandaliziranja trgovin in napadov na policijo. 

A v zadnjih dneh sta v ospredje prišla tudi dva dogodka, povezana z navijaškimi množicami ob tekmah afriških reprezentanc: slavje maroških navijačev v Haagu po zmagi nad Nizozemsko in nasilni incident na danskem Islands Brygge med nogometnim dogodkom ob svetovnem prvenstvu. Spomnimo, prav maroški navijači so bili tisti, ki so bili v osrednji vlogi navijškega nasilja v Franciji med zadnjim sevtovnim prvenstvom.

Haag: slavje po zmagi Maroka se je sprevrglo v spopade s policijo

Po zmagi Maroka nad Nizozemsko so se v Haagu na ulice zgrnili maroški navijači. Nizozemska ima veliko maroško skupnost, Haag pa je eno od mest, kjer je bila zmaga sprejeta z velikim navdušenjem. Toda slavje se je ponekod sprevrglo v nasilje.

Po poročanju Euronewsa so se po tekmi v Haagu začeli spopadi s policijo, potem ko so navijači slavili maroško zmago po enajstmetrovkah. V Haagu in Rotterdamu je bilo skupaj aretiranih 17 ljudi, policiste pa naj bi zadeli ognjemeti, kamni in drugi predmeti. Policija je uporabila posebne enote in vodni top, da je razgnala množico.

Posebej občutljivo pri tem primeru je dejstvo, da so navijači slavili zmago Maroka nad Nizozemsko, torej državo v kateri živijo. Za del javnosti je to odprlo vprašanje lojalnosti, integracije in tega, zakaj se športno slavje v evropskih mestih tako pogosto spremeni v dokazovanje moči na ulici.

Köbenhavn: 32-letni Šved hudo poškodovan po nasilju na Islands Brygge

Drugi primer prihaja iz Köbenhavna. Na Islands Brygge je med dogodkom z velikim zaslonom ob svetovnem prvenstvu prišlo do nasilnega incidenta, v katerem je bil hudo poškodovan 32-letni švedski državljan. Danska policija je v uradni objavi zapisala, da se je oseba, ki so jo iskali v povezavi s torkovim nasiljem, v petek zjutraj sama predala; osumljenec je bil obtožen nasilja in priveden na zaslišanje.

Po pričevanjih, ki so jih objavili danski mediji, naj bi skupina mladih moških afriškega porekla prišla na prizorišče med tekmo med Norveško in Slonokoščeno obalo. Očividec je opisal, da je “bilo vidno, da skupina ni prišla gledat nogometa, ampak povzročat težave”. Po izenačenju Slonokoščene obale naj bi se začelo izzivanje, po norveškem zadetku pa je spor eskaliral. Eden od napadalcev naj bi udaril moškega v švedskem dresu, ki naj bi miril razgrete strasti, ta je padel na tla, nato pa naj bi ga več oseb še brcalo.

O stanju žrtve so se pojavile različne informacije. Nekateri skandinavski mediji so poročali, da je 32-letni Šved, po nekaterih navedbah švedski policist, umrl za posledicami poškodb; VG se pri tem sklicuje na švedska medija TV4 in Aftonbladet ter na izjavo lokalnega policijskega vodstva na Švedskem. Hkrati pa je pomembno poudariti, da v zadnji javno dostopni objavi københavnske policije, ki je bila navedena v danskih virih, uradna potrditev smrti še ni bila zapisana; policija je navedla, da je bil 32-letni Šved hudo poškodovan in da preiskava še poteka.

Je nogomet le izgovor za nasilje?

Oba primera kažeta, da se ob robu velikih nogometnih tekem v Evropi vse pogosteje odpira vprašanje javnega reda, odgovornosti organizatorjev in odziva policije. Nogomet sam po sebi ni problem. Problem nastane, ko se slavje spremeni v ulično nasilje, ali ko posameznik, ki naj bi skušal umiriti prepir, konča v bolnišnici z življenjsko nevarnimi poškodbami.

Če je včasih to veljalo za Anglijo, pa za mnoge vzhodne države, kadar so se med seboj srečale sovražne navijaške skipune, sedaj prihajamo v dobo izgredov, ki se zgodijo ne glede na dogodek – torej zmago ali poraz neke reperzentance ali kluba. Kar vse bolj kaže, da gre bolj za izpust frustracij, kot pa žalovanje za izgubljenimi nogometnimi priložnostmi. Tukaj pa roko na srce prednačijo predvsem mesta in države z večjimi migrantskimi skupnostmi, v zadnjem času predvsem pripadniki navijačev afriških reperzentanc.