Italijanska premierka Giorgia Meloni je napovedala nov poseg v šolsko zakonodajo, s katerim želi njena vlada omejiti koncentracijo otrok migrantskega izvora v posameznih razredih. Predlog, ki naj bi ga vlada obravnavala v prihodnjih dneh, predvideva zakonsko določeno največje število tujih učencev v razredu, obvezno učenje italijanščine za starše tujih otrok z resnimi težavami pri vključevanju v šolo ter prepoved nošenja burke in nikaba v šolskih prostorih.
Severni del Italije je precej bolj napolnjen s tujci kot južni del, enega največjih stresnih testov za zakon Giorgie Meloni pa pomeni ravno mesto tik ob meji s Slovenijo. V nekaterih šolskih ustanovah namreč del tujih državljanov presega celo 70 % vseh učencev.
»Ne more biti tako, da bi se italijanski otroci v italijanskem razredu počutili potisnjene v kot, ker so postali manjšina,« je Melonijeva dejala ob predstavitvi načrta. Vlada želi po njenih besedah preprečevati nastajanje razredov, v katerih so otroci italijanskega porekla v manjšini, ter izboljšati vključevanje otrok, ki ob prihodu v šolo italijanščine še ne obvladajo.
Iz prvih napovedi je bilo mogoče razumeti, da želi vlada določiti največ 30 odstotkov tujih učencev v posameznem razredu. Toda minister za izobraževanje Giuseppe Valditara je nato pojasnil, da naj bi bilo pri novem zakonu odločilno predvsem znanje italijanščine. Kako resen problem je to v Italiji kaže analiza revije Tuttoscuola, da je že danes 12,5 % vseh oddelkov nad 30 % deležem otrok tujih državljanov. Od skupaj 768.256 otrok v državnih vrtcih jih je 105.327 oziroma 13,7 % brez italijanskega državljanstva.
Eden najbolj skrajnih primerov je le nekaj kilometrov od slovenske meje. V Monfalconeju ali po slovensko Tržiču delež otrok brez italijanskega državljanstva v nekaterih šolah ne dosega 30 ali 40 odstotkov, temveč presega 70 odstotkov.
Zakaj je Tržič tako poseben primer?
Gre za mesto s približno 30.000 prebivalci, dobrih deset kilometrov od slovenske meje. Ključ do ogromnega števila tujcev je enormna ladjedelnica Fincantieri, ki že desetletja oblikuje gospodarstvo in demografijo mesta. V ladjedelnici danes vsak dan dela približno 6.500 ljudi, širša dobaviteljska in podizvajalska veriga, povezana z njo, pa ustvarja več kot 23.000 delovnih mest.
Po podatkih ISTAT je 1. januarja 2025 v mestu živelo 30.360 ljudi, od tega 9.832 prebivalcev brez italijanskega državljanstva. To pomeni 32,4 odstotka celotnega prebivalstva oziroma skoraj vsakega tretjega prebivalca. Med temi 9.832 tujimi državljani jih je kar 5.677 iz Bangladeša, kar predstavlja 57,7 % vseh tujih državljanov v mestu in skoraj 19 % celotnega prebivalstva.. Druga največja skupnost so Romuni s 13,9 % tujcev ter državljani Severne Makedonije s 4,4 %.
V petih letih se je torej število tujih državljanov povečalo za približno 2.500 oziroma za tretjino, njihov delež v mestu pa za več kot šest odstotnih točk.
Še izraziteje se je spremenila sestava priseljenske populacije. Leta 2020 so Bangladeševci predstavljali 43,4 odstotka tujcev v Tržiču, leta 2023 že 52,3 odstotka, leta 2025 pa 57,7 odstotka. Njihovo število se je samo med začetkom leta 2023 in začetkom leta 2025 povečalo s 4.701 na 5.677, skoraj za tisoč ljudi v dveh letih.
Pri otrocih je delež tujcev še večji
Če že skoraj vsak tretji prebivalec Monfalconeja nima italijanskega državljanstva, je med otroki delež še bistveno večji. Prav starostna struktura pokaže, zakaj je vprašanje 30 % meje v razredih za mesto tako pomembno. Med prebivalci Monfalconeja, starimi od tri do pet let, je bilo na začetku leta 2025 skoraj 60 % otrok brez italijanskega državljanstva. Med šest- do desetletniki, torej približno osnovnošolsko populacijo, jih je bilo skoraj 49 odstotkov, med 11- do 13-letniki pa dobrih 41 odstotkov.
Razlika z italijanskim povprečjem je ogromna. Po zadnjih razpoložljivih podatkih za šolsko leto 2024/25 je bilo v vseh italijanskih šolah 931.323 učencev brez italijanskega državljanstva, kar predstavlja 11,6 odstotka vseh učencev. Največji delež je v osnovnih šolah, 13,7 odstotka, sledijo vrtci z 12,7 odstotka in nižje srednje šole z 12,6 odstotka.
V Furlaniji – Julijski krajini je koncentracija višja od državnega povprečja. Po podatkih za šolsko leto 2023/24 je bilo v šolah več kot 22.000 učencev brez italijanskega državljanstva oziroma 14,9 odstotka vseh učencev. Že leto prej so podatki kazali velike razlike znotraj regije: na območju nekdanje goriške pokrajine je delež dosegal okoli 20 odstotkov, medtem ko je bil na Tržaškem približno 13 odstotkov. Glavni razlog za visoko goriško povprečje je prav Tržič – Monfalcone.
Stanje v javnih zavodih je takšno, da starši vozijo otroke drugam
Naročniška vsebina
Bo Tržiču uspelo čez nove popravke šolske reforme? Če bo merilo državljanstvo, nikakor
Bo torej italijanskemu Tržiču uspelo, da bi pri tolikšnem številu tujcev uspeli premagati “težavo” nove zakonske ureditve? Če bodo v kvoto sodili vsi učenci brez italijanskega državljanstva, bi bilo pravilo v mestu skoraj nemogoče izvesti brez množičnega prerazporejanja otrok.
V letueta 2023/24 je Giacich imel 1.407 učencev, od tega približno 1.105 brez italijanskega državljanstva. Pri nespremenjeni velikosti zavoda bi 30 odstotkov pomenilo približno 422 takih učencev. Negativna razlika je tako približno 683. Randaccio je imel 1.156 učencev, od tega približno 797 brez italijanskega državljanstva; pri 30-odstotni meji bi jih bilo lahko okoli 346, približno 451 manj.
Če pa bodo, kot pojasnjuje minister Giuseppe Valditara, vanjo šteli predvsem na novo priseljene oziroma druge učence z nezadostnim znanjem italijanščine, je račun verjetno precej drugačen. Na voljo ni pravih podatkov, po katerih bi lahko preverjali znanje italijanščine. Prav zato je Monfalcone za napovedano reformo svojevrsten stresni test. Če bi se meja nanašala na potni list, bi bilo mesto po sedanji demografiji praktično nezdružljivo s 30-odstotnim pravilom. Če pa bo kriterij dejansko znanje italijanščine, je lahko število otrok, ki jih bo treba prerazporejati, bistveno manjše – lahko celo večkrat manjše.
Dokler ne bo objavljeno dokončno besedilo zakona in dokler šole ne bodo povedale, koliko njihovih učencev dejansko sodi v jezikovno kategorijo, ki jo želi vlada omejiti, ni mogoče pošteno zapisati, da bi moralo iz tržiških šol oditi 300, 500 ali tisoč otrok.
Lahko pa z gotovostjo rečemo nekaj drugega: pri Monfalconeju bo razlika med “tujim državljanstvom” in “nezadostnim znanjem italijanščine” odločila, ali bo 30-odstotna meja skoraj nerešljiv demografski problem ali precej bolj omejen pedagoški ukrep.
Komentirajo lahko naročniki