Občina Logatec je leta 2024 načrtovala več kot 552 tisoč evrov prihodkov iz evropskih sredstev, dejansko pa jih je prejela le dobrih 60 tisoč. Zakaj je prišlo do tolikšnega razkoraka in kako bi lahko občina bolje izkoristila evropske razvojne priložnosti?
O tem bosta v torek, 10. novembra, v Narodnem domu govorila nekdanja ministrica Aleksandra Pivec in županski kandidat David Kogovšek.
Evropski milijoni lahko bistveno spremenijo podobo občine. Z njimi je mogoče graditi kanalizacijo, obnavljati javne objekte, urejati prometno infrastrukturo in izvajati razvojne projekte, ki bi jih občine zgolj z lastnimi proračunskimi sredstvi težko financirale.
Toda med slovenskimi občinami obstajajo velike razlike pri pridobivanju evropskega denarja. Nekatere so v preteklih letih uspele pridobiti več deset milijonov evrov, druge bistveno manj.
Po nacionalni analizi, objavljeni leta 2022, je Ljubljana v obravnavanem obdobju pridobila skoraj 123 milijonov evrov evropskih sredstev, Kranj približno 48 milijonov, precej manjša občina Pivka pa skoraj 23 milijonov evrov.
Razlike seveda niso odvisne samo od uspešnosti posamezne občinske uprave. Pomembni so velikost projektov, razpisni pogoji, razvojne potrebe ter dejstvo, da nekatere občine vodijo tudi projekte, ki koristijo širšemu območju.
Logatec je načrtoval več kot pol milijona evrov, prejel pa dobrih 60 tisoč
Zanimiv je podatek iz zaključnega računa proračuna Občine Logatec za leto 2024. Občina je načrtovala 552.054 evrov prihodkov iz evropskih sredstev, dejansko pa jih je prejela 60.766 evrov.
To pomeni, da je bila realizacija načrtovanih prihodkov iz evropskih virov približno 11-odstotna.
Podatek sam po sebi še ne pomeni, da je občina izgubila skoraj pol milijona evrov. Pri evropskih projektih so nakazila pogosto povezana s časovnico izvedbe, oddajo zahtevkov in postopki povračil. Kljub temu razlika odpira vprašanje, zakaj so bili dejanski prihodki toliko nižji od načrtovanih.
Logatec sicer ima izkušnje s pridobivanjem evropskih sredstev. Po podatkih, ki jih je občina objavila leta 2019, je od leta 2014 do takrat pridobila skoraj 9,7 milijona evrov, predvsem za infrastrukturne in energetske projekte.
Vprašanje torej ni, ali Logatec zna pridobivati evropski denar, temveč kako lahko v prihodnjih letih bolje izkoristi razpoložljive možnosti.
Zakaj nekatere občine pridobijo več evropskih sredstev?
Za uspešno prijavo na evropski razpis dobra ideja praviloma ni dovolj. Občina potrebuje pripravljeno projektno dokumentacijo, ustrezna dovoljenja, finančno konstrukcijo in pogosto tudi zagotovljena lastna sredstva.
Prednost imajo lahko občine, ki projekte pripravljajo dovolj zgodaj in se lahko na ustrezen razpis odzovejo brez večjih zamud.
Prav o tem, kako razvojne potrebe občine povezati z evropskimi programi financiranja, bosta v torek, 10. novembra, ob 18. uri v Narodnem domu v Logatcu spregovorila Aleksandra Pivec in David Kogovšek.
Pivec ima na področju razvojnih projektov dolgoletne izkušnje. Sedemnajst let je delovala v Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj, šest let tudi kot njegova direktorica. Ukvarjala se je s pripravo in vodenjem domačih ter mednarodnih projektov, pozneje pa je opravljala funkcijo ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
David Kogovšek, ki na letošnjih lokalnih volitvah kandidira za župana Logatca, pa se z občinskimi investicijami ukvarja tudi poklicno. Kot vodja oddelka za investicije in gospodarske javne službe sodeluje pri načrtovanju in izvajanju občinskih projektov. Pred tem je deloval v gospodarstvu, med drugim v Telekomu Slovenije.
Kateri projekti bi lahko spremenili podobo Logatca?
Razvojnih potreb v občini ne manjka. Med pomembnejšimi so posodobitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, izboljšanje cestne infrastrukture, ureditev pločnikov in javnih površin ter razvoj gospodarskih območij.
Med projekti, o katerih se govori v lokalnem okolju, so tudi nova gasilska postaja v Dolnjem Logatcu, ureditev mestnega središča in tržnice, obnova Narodnega doma ter nadaljnje investicije v športno in kulturno infrastrukturo.
Toda pri vsakem od teh projektov se zastavljajo podobna vprašanja. Ali obstaja primeren evropski razpis? Je dokumentacija že pripravljena? Koliko denarja bi morala prispevati občina? In kdaj bi bilo mogoče projekt dejansko izvesti?
Kogovšek zagovarja pristop, po katerem bi morala imeti občina vnaprej pripravljen nabor projektov z urejeno dokumentacijo, ocenjenimi stroški in realnimi roki izvedbe. Tako bi se lahko ob objavi ustreznih razpisov hitreje odzvala.
Evropski denar ni vedno brezplačen
Pri pridobivanju evropskih sredstev obstaja še ena pomembna okoliščina. Tudi uspešna prijava na razpis občine ne razbremeni vseh finančnih obveznosti.
Evropski programi pogosto zahtevajo lastno udeležbo, poleg tega pa mora občina zagotoviti sredstva za morebitne neupravičene stroške in poznejše vzdrževanje infrastrukture.
Zato ni pomembno samo, koliko evropskega denarja občina pridobi, temveč tudi, za katere projekte ga porabi.
Prednost bi morale imeti investicije, ki odgovarjajo na dejanske potrebe prebivalcev in so dolgoročno finančno vzdržne.
Koliko evropskih milijonov bi lahko v prihodnje pridobil Logatec?
Odgovor je odvisen predvsem od pripravljenosti projektov, razpoložljivih programov financiranja in finančnih zmožnosti občine.
Pred prihajajočimi lokalnimi volitvami je razprava še posebej aktualna. Razvojnih obljub ne manjka, bistveno težje pa je predstaviti konkretne načrte, kako jih financirati in izpeljati.
Torkovo srečanje bo zato priložnost za pogovor o tem, katere projekte bi lahko Logatec prijavil na evropske razpise, koliko sredstev bi bilo mogoče pridobiti in kaj bi morala občina za to še pripraviti.
Evropski denar sam po sebi še ne zagotavlja razvoja. Lahko pa pomeni razliko med projektom, ki ostane zgolj na papirju, in investicijo, ki jo občani dejansko dočakajo.
Komentirajo lahko naročniki