Norveški milijoni za nevladnike: med največjimi prejemnicami tudi članice Glasu ljudstva

Skoraj 6,7 milijona evrov, 159 projektov in 120 nevladnih organizacij. Toliko zajema spletna primerjava financiranja slovenskega nevladnega sektorja iz norveških skladov in skladov Evropskega gospodarskega prostora. Med največjimi prejemniki se pojavljajo tudi organizacije, ki sodelujejo v pobudi Glas ljudstva.

Toda podrobnejši pregled razkriva, da vsota projektnih vrednosti še ni enaka denarju, ki je dejansko prispel na račune posameznih organizacij.

Glas ljudstva in povezane organizacije med največjimi prejemnicami

Podatki iz primerjave portala Uvid zajemajo tri programska obdobja od leta 2009 do sedanjega obdobja 2021-2028. Prvemu pripisujejo 3,38 milijona evrov, drugemu 3,14 milijona, najnovejšemu pa 159.325 evrov. Primerjava izpostavlja razdelitev denarja skozi sedemnajstletno obdobje.

Po uporabljeni razvrstitvi je 25 organizacij, ki so bile v različnih obdobjih povezane z Glasom ljudstva, zajetih pri projektih v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov oziroma 35,9 odstotka pregledanega nabora. Šest jih analiza uvršča med deset največjih prejemnic. Če se prišteje še druge organizacije, ki jih avtorji po lastni presoji označujejo za levo usmerjene, delež naraste na 55,1 odstotka.

A prav tu se skriva najpomembnejši del zgodbe. Ne gre za uradno politično razvrstitev nevladnikov, temveč za avtorjev izbor, poleg tega zneski prihajajo iz različnih programov in predstavljajo različne finančne kategorije. Preverjanje posameznih projektov potrjuje več objavljenih številk, obenem pa razkrije odstopanja, ki lahko bistveno spremenijo njihovo razumevanje.

Kdo se je znašel na vrhu

Najvišje je uvrščen Center za avtizem s 542.221 evri, sledijo Legebitra s 407.940 evri, Slovenske katoliške skavtinje in skavti s 337.526 evri ter Mirovni inštitut z 248.201 evri. V deseterici so še Danes je nov dan, Mladinski center Krško, Amnesty International Slovenije, Smetumet, Slovenska filantropija in Muzej norosti.

Pri Centru za avtizem uradni arhiv EGP navaja 542.221 evrov pod oznako končna vrednost projekta in 708.786 evrov dejanskih stroškov. Center je torej obravnavanega vira prejel dobrega pol milijona, medtem ko so dejanski stroški projekta znašali nekaj nad sedemsto tisočakov. Že ta primer kaže, kako pomembno je razlikovati med posameznimi kategorijami evidence.

V skladu Active Citizens Fund je Danes je nov dan pri treh evidentiranih projektih naveden z 213.460 evri, Amnesty International Slovenije s 170.000 evri, Slovenska filantropija pa s 149.488 evri.

Pri najnovejših ukrepih hitrega odziva so zneski nižji. Inštitut 8. marec je dobil odobritev za 10.000 evrov, Danes je nov dan in Slovenska filantropija pa za po 9.993,80 evra. Te postavke potrjuje uradni seznam sklada.

Projektna vrednost ni nakazilo

Pomemben primer ponuja prav Danes je nov dan. Za projekt Tvoja občina je bilo predvidenih 118.500 evrov podpore, a je po lastnih podatkih inštituta njegov delež znašal 74.830 evrov. Del sredstev je bil namenjen drugim sodelujočim pri projektu. Če celotno projektno vrednost pripišemo eni organizaciji, njena sredstva prikažemo previsoko. Podobna vprašanja se zato postavljajo tudi pri drugih skupnih projektih, katerih posamezni deleži niso zajeti v preglednici.

Tudi primerjava treh obdobij ni povsem enakovredna. Prvo vključuje širši izbor projektov iz več programov, drugo sklad Active Citizens Fund, tretje pa zgolj odobrene manjše akcije hitrega odziva.

Glas ljudstva je poleg tega nastal šele leta 2021, zato starejših sredstev ni mogoče predstavljati kot financiranje same pobude. Njen aktualni seznam članic tudi ne potrjuje nedvoumno vseh povezav iz zgodovinske razvrstitve. Delež 55,1 odstotka je dodatno občutljiv, saj temelji na osebni oceni politične usmeritve, ne na enotnem in javno preverljivem kriteriju.

Politični očitki in odgovor nevladnikov

Financiranje nevladnih organizacij je že dlje časa predmet političnih sporov. CNVOS se je januarja ostro odzval na napoved Janeza Janše o ukinjanju njihovega financiranja in opozoril, da nevladniki poleg humanitarnih, športnih in kulturnih nalog nadzorujejo tudi oblast. Opozorilo na poskuse utišanja kritičnih glasov je povezoval s praksami nekaterih tujih voditeljev.

Naš odziv na izjavo Janeza Janše. https://t.co/xwnmMIpiwJ https://t.co/1JSzDTsDOK

— CNVOS (@CNVOS) January 13, 2026

Med glasnejšimi v takšnih sporih je Inštitut 8. marec, ki je v začetku novembra v objavi na X poudaril, da zaradi kritik ne namerava opustiti svojega aktivizma. Ne njegov zapis ne januarski odziv CNVOS nista neposredna odgovora na novo primerjavo, kažeta pa na nasprotujoča si pogleda na vlogo politično dejavnih nevladnikov.

Mucki, napadajte nas. Ne pričakujete, da bomo sklonile glavo in bile tiho! 🧵
V Inštitutu imamo dovolj, da smo žrtve napadov. Dovolj imamo tesnobe, strahu in solz. Odločile smo se, da začenjamo s svetovnim projektom. https://t.co/z1hnwfphT7

— Inštitut 8. marec (@8Marec) November 4, 2026

Kaj razkrivajo uradni podatki

Uradna evidenca najnovejšega sklada je do 27. oktobra navajala 84 obravnavanih vlog in 21 odobrenih akcij. Skupni objavljeni znesek znaša 198.482,10 evra, vendar seštevek vseh 21 posamičnih postavk doseže le 197.829,35 evra. Razlika znaša natanko 652,75 evra, enaka pa je bila že v avgustovski objavi za 17 projektov. Vzrok iz objavljenih podatkov ni razviden, razlike pa ne pojasni običajno zaokroževanje.

Odobrenih je bilo tako približno četrtino obravnavanih vlog, vendar iz samega deleža ni mogoče ugotoviti, ali so bile vse ocenjene po primerljivih vsebinskih merilih.

Programi, financirani s sredstvi Norveške, Islandije in Lihtenštajna, med drugim podpirajo človekove pravice, okoljevarstvo, zagovorništvo in sodelovanje javnosti. Takšno financiranje samo po sebi ni dokaz strankarske dejavnosti ali nepravilnosti.

A koncentracija sredstev in razlike v evidencah upravičujejo zahtevo po jasnih podatkih o projektnem financiranju, izplačilih, ocenjevanju vlog in razlogih za zavrnitve. Šele tako je mogoče presoditi, ali razdelitev odraža uspešnost prijaviteljev ali tudi težave v samem sistemu.