Denar za otroke, zamaški za nevladnike? Komu nameniti 12,5 milijona nerazporejene dohodnine in kdo bo v resnici ostal brez davkoplačevalskih sredstev

Pred državnim zborom so se pred današnjo obravnavo zakona o skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni zbrali predstavniki več nevladnih organizacij. Med njimi niso bili le predstavniki kulturnih in zagovorniških društev, ampak tudi taborniki, gasilci, Rdeči križ, organizacije pacientov in druge prostovoljske organizacije.

Opozarjali so predvsem na pogodbe, ki so že podpisane, na delovna mesta mentorjev prostovoljcev in na dejstvo, da nekatere pogodbe veljajo vse do leta 2028. Več organizacij je ob tem opozorilo, da na seji odbora za zdravstvo niso dobile možnosti predstaviti svojih pomislekov.

Razprava se je medtem že precej oddaljila od suhoparnega vprašanja proračunskega sklada. Poslanka Resni.ce Katja Kokot jo je v oddaji Ura moči na Planet TV obrnila nekoliko hudomušno. Če se že govori o izbiri, je vprašala, ali bomo še naprej zbirali zamaške za bolne otroke ali pa jih bodo po novem zbirale nevladne organizacije. Ob tem je poudarila, da lahko vsakdo svoji izbrani organizaciji še vedno neposredno nameni odstotek dohodnine.

Zbirajmo raje zamaške za nevladnike … pic.twitter.com/lVE0kl009X

— Spremljamo (@spremljamo_tw) September 28, 2026

In tu je razlika, ki je v javni razpravi pogosto zabrisana. Vladni predlog ne jemlje denarja, ki ga je davkoplačevalec sam namenil izbranemu upravičencu. Če svoj odstotek dohodnine namenite Karitasu, gasilcem, tabornikom, Zavodu Iskreni, društvu bolnikov ali kateri drugi organizaciji s seznama, ta denar ostane njej. Spreminja se usoda dela dohodnine, pri katerem zavezanec ni izbral nikogar. Gre za približno 12,5 milijona evrov na leto, ki se zdaj stekajo v Sklad za razvoj nevladnih organizacij.

Sklad je državni in denarja ne razdeljuje CNVOS, temveč pristojno ministrstvo prek javnih razpisov. Z njim se financirajo profesionalizacija nevladnih organizacij, koordinatorji prostovoljstva, podporne mreže in posamezni razvojni projekti. Program za leti 2025 in 2026 je med drugim predvidel razpise za razvoj prostovoljskih organizacij in profesionalizacijo NVO.

Vlada želi, da se nerazporejena dohodnina v prihodnje namesto tja steka v sklad za napredno zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.

Državni sekretar Božo Predalič zato miri, da se že dogovorjeni projekti ne bodo ustavili. Poudaril je, da denar, ki ga ljudje sami namenijo organizacijam, ostaja nedotaknjen, sklenjene pogodbe pa bodo po zagotovilih ministrstva izvedene. »Zato je vsak nemir odveč,« je dejal. Nevladniki temu odgovarjajo, da bi radi isto zagotovilo videli tudi dovolj jasno zapisano v zakonu.

Precej nemira je med nevladnimi organizacijami zaradi napačne razlage Zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni.

📌DEJSTVA:
1. Sredstva iz dohodnine, namenjena društvom in drugim organizacijam, ostajajo njim.
2. V sklad za zdravljenje otrok z redkimi… pic.twitter.com/xzVkNlezWs

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 25, 2026

Politični pogledi so pričakovano precej različni. Asta Vrečko, sokoordinatorka Levice je, zapisala, da gre za sklad za civilno družbo in nevladne organizacije, »ki gredo tej vladi tako zelo na živce, da jim hoče odtegniti sredstva na vsak način«. Desna stran X pa je to vprašanje obrnila nekoliko drugače.  Nevladne organizacije naj po njihovem ljudi prepričajo, naj jim namenijo svoj odstotek dohodnine in če ga državljani ne namenijo nikomur, naj gre ta denar za zdravljenje redkih bolezni, vlado pa so pozvali k jasnemu in odločnemu držanju zastavljene linije.

A to je zdej na vseh kanalih panika. Sori NVO-ji zelo preprosto je. Zmenite se naj vam ljudje namenijo denar od dohodnine, če ga ne gre za redke bolezni. @vladaRS da se ne bi slučajno podelali v hlače glede tega. https://t.co/Y5PPXUKu0n

— Jaka Šoba (@surfon) September 26, 2026

Kaj je res ogroženo in kje je strah pretiran?

Na zborovanju pred parlamentom so nevladniki skušali pokazati, da razprava ne zadeva le politično izpostavljenih organizacij. Urban Lečnik Spaić iz Zveze tabornikov Slovenije je povedal, da pri njih sredstva iz razpisov pomenijo pet zaposlitev. Taborniško delo sicer večinoma opravijo prostovoljci, toda mladi vodniki potrebujejo nekoga, ki jih usposablja in jim pomaga, ko se pri delu pojavijo težave. Kot primer je navedel pomoč prostovoljcem v duševni stiski in vodniku, ki je potreboval podporo pri delu z otrokom s čustveno-vedenjskimi posebnostmi.

Vlada bi drastično posegla v financiranje sklada za nevladne organizacije. Kaj bi to pomenilo za tabornike? Urban Lečnik Spaić, načelnik Zveze tabornikov pic.twitter.com/7B7ARr8OTo

— Odmevi (@TVOdmevi) September 25, 2026

Podobno je v Odmevih povedal Gregor Cuzak iz Zveze organizacij pacientov Slovenije. Po njegovih besedah ima iz tega vira eno ali več zaposlitev 13 organizacij pacientov. Ocenjujejo, da ena plačana ura organizacijskega dela omogoči še približno 15 ur prostovoljskega dela. Takšne organizacije po njegovih besedah pogosto zapolnijo prostor, ki ga zdravstveni sistem sam ne pokrije, predvsem pri spremljanju, usmerjanju in pomoči pacientom.

Vlada bi drastično posegla v financiranje sklada za nevladne organizacije. Kaj bi to pomenilo za Zvezo organizacij pacientov?
Gregor Cuzak, Zveza organizacij pacientov pic.twitter.com/6THYwRidRN

— Odmevi (@TVOdmevi) September 25, 2026

Levičarske aktivistične organizacije pomešane med humanitarne

Tudi zato ni mogoče vsega sklada preprosto enačiti z aktivističnimi nevladnimi organizacijami. Med organizacijami, ki so prejemale sredstva, so Karitas, Rdeči križ, taborniki, pacienti, invalidska in športna društva. Hkrati so na seznamih tudi Mirovni inštitut, PIC, Oštro, Pod črto, Metina lista in TransAkcija, torej organizacije, ki nosijo jasno aktivistično in levo liberalno komponento in se jih lahko opiše tudi kot ” levi NVO-ji”. Sklad je torej vsebinsko precej širši, kot ga skuša predstaviti katerakoli stran spora.

Pri že podpisanih pogodbah ostaja ključno vprašanje, ali bodo vladna zagotovila tudi pravno dovolj trdna. Če bodo pogodbe res izpeljane do konca, neposrednega razloga za paniko pri teh projektih ni. Pri prihodnjih razpisih pa je položaj jasnejši. Če bo zakon sprejet v predlagani obliki, bo sedanji stalni vir Sklada za razvoj NVO izginil. Kljub temu pa se vsaj za velike NVO-je in tiste, ki delajo v javnem interesu iz preteklih izkušenj in njihove relativne priljubljenosti v slovenski družbi načeloma ni za bati.

Za davkoplačevalca pa ostaja najpomembnejše nekaj drugega. Odločitev, komu bo namenil svoj odstotek dohodnine, mu ostaja. Spor teče o denarju tistih, ki te odločitve niso sprejeli. Doslej ga je država namenila razvoju nevladnih organizacij, po novem pa bi šel za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. To je sprememba, o kateri se dejansko odloča.