Predlog strožjih pravil za financiranje volilnih in referendumskih kampanj je razburil slovenske nevladnike. Ti svarijo pred omejevanjem civilne družbe, predlagatelji pa opozarjajo na nevarnost tujega vpliva. Toda kdo financira politično dejavne nevladne organizacije in kaj razkrivajo številke?
Koalicijske stranke in Resnica so 10. novembra vložile predlog, po katerem pravne osebe, ki so v zadnjih petih letih prejele denar iz tujine, ne bi smele organizirati volilnih in referendumskih kampanj. Predlog predvideva tudi strožji nadzor nad drugimi sodelujočimi v kampanjah.
‼️⚠️ Neposredno vmešavanje tujih korporacij v slovensko ustavno demokracijo.
Ena sama podružnica multinacionalne hobotnice razpolaga z večjo vsoto kampanjskega denarja $€£ kot vse stranke koalicije skupaj. Neustavno, nezakonito. 🛑 https://t.co/2BHj8onLvd
— Janez Janša (@JJansaSDS) November 10, 2026
Odzivi so bili ostri. Inštitut 8. marec v predlogu vidi poskus omejevanja svojega delovanja, nasprotujejo mu tudi CNVOS, Mirovni inštitut in drugi. V delu javnosti so se pojavile primerjave z avtoritarnimi režimi, pa tudi omembe afere izraelskega podjetja Black Cube, povezane z očitki o tujem vplivanju na letošnje volitve. Nevladniki zatrjujejo, da domačih referendumskih kampanj ne financirajo s tujim denarjem. Kritiki predloga medtem opozarjajo, da bi lahko že manjša tuja donacija organizaciji preprečila sodelovanje v kampanji, čeprav z njo nima nobene povezave.
Slovenska zakonodaja tuje financiranje političnih strank in volilnih kampanj že omejuje. Za običajno delovanje nevladnikov so pravila drugačna. Denar lahko pridobivajo tudi od tujih fundacij, med katerimi imajo nekatere jasno izražene politične cilje.
Prihodki Inštituta 8. marec močno narasli
Inštitut 8. marec je v zadnjih letih postal eden najvidnejših akterjev slovenskega političnega aktivizma. Po besedah njegove direktorice Nike Kovač je leta 2021 ustvaril približno 67.000 evrov prihodkov, leta 2022 pa že 460.152 evrov. Leta 2023 jih je bilo 398.559, leto pozneje 732.685, lani pa 614.652 evrov.
V štirih letih, od 2022 do 2025, je tako ustvaril približno 2,2 milijona evrov prihodkov. Največ jih je zabeležil med Golobovo vlado, medtem ko je bil njegov proračun v zadnjem polnem letu Janševe vlade precej skromnejši. Takšna časovnica sama po sebi še ne dokazuje politično pogojenega financiranja. Inštitut je vmes razširil svoje dejavnosti. Vseeno je zanimivo, kako so se spreminjali njegovi finančni viri, predvsem podpora tujih fundacij, ki financirajo tudi politični aktivizem.
Sorosova fundacija, Planned Parenthood in avstrijska dedinja
Med pomembnejšimi financerji Inštituta 8. marec je Open Society Foundations (OSF), mreža fundacij ameriškega milijarderja Georgea Sorosa, znana tudi po podpori politično dejavnim civilnodružbenim organizacijam. Njenemu upravnemu odboru danes predseduje Sorosov sin Alexander.
Inštitut je leta 2023 z OSF sklenil triletno pogodbo za 250.000 dolarjev. Objavljeni donatorski pregledi navajajo še 25.000 dolarjev za leto 2021 in 80.000 za leto 2022. Skupna vrednost navedenih podpor znaša 355.000 dolarjev.
International Planned Parenthood Federation (IPPF) je v letih 2024 in 2025 prispevala 124.782 dolarjev oziroma približno 105.000 evrov. Avstrijska dedinja Marlene Engelhorn je leta 2025 namenila 120.500 evrov, Guerrilla Foundation pa 30.000 evrov. Srbska fundacija Hartefact je za projektno sodelovanje v letih 2024 in 2025 plačala še skupno 60.000 evrov.
Vsa sredstva niso bila namenjena istemu cilju. Nekatera so podpirala redno delovanje inštituta, druga posamezne projekte ali opravljeno delo. Engelhorn je svojo donacijo povezala predvsem z evropsko pobudo My Voice, My Choice. Ta deluje tudi prek samostojnega zavoda, vendar je v uradni evropski evidenci med njenimi financerji naveden tudi Inštitut 8. marec s prispevkom 204.096,33 evra. Koliko tega zneska predstavljajo neposredna nakazila med pravnima osebama in koliko drugi stroški, iz javnih podatkov ni mogoče natančno razbrati.
Kdo so tuji meceni in za kaj se zavzemajo?
Donatorji niso zgolj dobrodelne ustanove brez lastnih interesov. Več jih odkrito financira družbene kampanje, politično zagovorništvo in prizadevanja za spremembe zakonodaje. OSF med drugim podpira človekove pravice, demokratične reforme in državljansko participacijo. Leta 2015 je organizaciji Amnesty International Ireland namenila 137.000 evrov za kampanjo, povezano s spremembo irske zakonodaje o splavu. Donacija je sprožila spor z irskim nadzornim organom, postopek pa se je leta 2018 končal brez nadaljnjih ukrepov.
Guerrilla Foundation v predstavitvi svoje podpore Inštitutu 8. marec izrecno omenja izobraževanje o kampanjskih praksah, krepitev organizacije in mobilizacijo prebivalstva. IPPF se zavzema za širši dostop do splava in spremembe zakonodaje o reproduktivnih pravicah, Engelhornova pa tudi za višjo obdavčitev dediščin in prerazdelitev premoženja.
Mednarodne povezave ima tudi Nika Kovač. Sodelovala je v programu Obama Foundation Leaders, v študijskem letu 2021/2022 pa je bila štipendistka Obamove fundacije na univerzi Columbia. To ni dokaz, da je fundacija financirala inštitut, kaže pa na njeno povezanost z mednarodnimi mrežami civilnodružbenih voditeljev.
Tuji denar tudi za organizacije Glasu ljudstva
Inštitut 8. marec še zdaleč ni edini prejemnik večjih tujih podpor. Po objavljenem pregledu donatorskih evidenc je Mirovni inštitut med letoma 2018 in 2023 od OSF prejel oziroma imel odobrenih 665.940 dolarjev.
Zavod Danes je nov dan v svojih evidencah navaja tudi projekte OSF, neposredno povezane z Glasom ljudstva. Med njimi so 2.000 evrov za Volitvomat leta 2022, 10.671 evrov za spletna orodja in komunikacijske dejavnosti pobude ter 4.000 evrov za projekt, ki je vključeval spremljanje političnih zavez in mobilizacijo podpornikov. Zavod je sodeloval še pri projektih ameriškega National Endowment for Democracy, ki se večinoma financira iz ameriškega proračuna. Njegova deleža v dveh projektih za spremljanje politične odgovornosti sta skupaj znašala približno 135.000 evrov. Več organizacij, povezanih z Glasom ljudstva, je prejemalo tudi norveška in EGP sredstva.
Glas ljudstva je neformalna pobuda in nima lastnih računovodskih izkazov, zato prihodkov članic ni mogoče preprosto prištevati njej. Toda dokumenti kažejo, da so bile nekatere dejavnosti same pobude neposredno podprte s tujim denarjem. Trditev, da njeno delovanje ni imelo nobene tuje finančne podpore, bi zato težko vzdržala.
Tuje financiranje omejujejo tudi evropske demokracije
Omejevanje tujega denarja v političnih kampanjah ni posebnost avtoritarnih držav. Združeno kraljestvo nadzoruje tudi kampanje organizacij zunaj političnih strank, Irska pa ima posebna pravila tudi za financiranje referendumskih dejavnosti. Pri Inštitutu 8. marec se vprašanje preglednosti zato upravičeno odpira. Organizacija prejema znatna sredstva tujih fundacij, ki podpirajo politično zagovorništvo, obenem pa sama dejavno sodeluje v političnih razpravah in kampanjah.
Prejemanje takšnih donacij še ne dokazuje nezakonitega vplivanja. Tudi slovenski predlog odpira vprašanje sorazmernosti, saj bi lahko iz kampanj izključil organizacije zaradi donacij, ki z volitvami nimajo ničesar skupnega. Toda prav tako velja vprašati, zakaj bi za politične stranke veljale strožje omejitve kot za druge vplivne akterje političnega prostora. Pravica do civilnodružbenega delovanja ne more biti razlog za manj pregleden nadzor nad denarjem, kadar gre za financiranje političnih kampanj.
Komentirajo lahko naročniki