Denar za digitalizacijo šol je odtekal, potrebe uporabnikov pa so pri večini projektov ostale brez sistematične analize. Tako o neučinkovitem delu ministrstva za izobraževanje v letih od 2022 do 2025 ugotavlja Računsko sodišče. Med primeri izstopa predčasno končani projekt Digitrajni učitelj.
Ministrstvo je za pregledane projekte do konca leta 2025 porabilo skoraj 39 milijonov evrov, njihova načrtovana vrednost pa je znašala skoraj 84 milijonov. Revizija zajema obdobje od začetka leta 2022 do konca leta 2025, torej veliko večino za časa Golobve vlade in 4 mesece prejšnje Janševe vlade. V tem času so resor zaporedoma vodili Simona Kustec, Igor Papič, Darjo Felda in Vinko Logaj.
Akcijski načrt je vseboval 150 ukrepov, vendar pri številnih niso bili jasno določeni cilji, odgovorni in roki. Pri projektu aplikacij in elektronskih storitev je ministrstvo šele leta 2025 opredelilo podprte dejavnosti in število rešitev. Projekt je začelo tri leta prej in vanj dotlej vložilo 800.000 evrov.
4,7 milijona za projekt, ki so ga predčasno končali
Za projekt Digitrajni učitelj je ministrstvo izvajalcem izplačalo 4.726.998 evrov. Konzorcijski partnerji so nato zaradi nizkega zanimanja odstopili, projekt pa so na ministrstvu ustavili. Izvedli so le 84 od načrtovanih 273 usposabljanj; poročilo navaja 15.881 udeležencev, a celotni ciljni obseg 13 izobraževalnih dni jih je zaključilo le 123.
Ministrstvo je težave pojasnjevalo s sorodnimi izobraževanji, preobremenjenostjo in starostno strukturo zaposlenih ter poplavami leta 2023. Revizorji odgovarjajo, da bi bilo preobremenjenost in podvajanje ponudbe mogoče prepoznati že pred začetkom.
Tudi pri razvoju digitalnih učnih vsebin ministrstvo ni zagotovilo njihove vključitve v prenovljene izobraževalne programe. Ministrstvo je pojasnilo, da gre za eksperimentalne projekte, pri katerih se pristopi razvijajo med izvajanjem. Revizorji pa pogrešajo minimalne standarde, ki bi omogočili primerjavo rezultatov.
Težav ni bilo le pri naložbah v omrežja in opremo, ki so bila konkretneje opredeljena, še ugotavlja poročila. Ugotovitve zato ne pomenijo, da je bilo vseh 39 milijonov porabljenih brez koristi. Kažejo pa na resne pomanjkljivosti pri načrtovanju, vodenju in preverjanju učinkov.
Naročniška vsebina
Takšne revizije gredo na roko sedanjemu ministru za izobraževanje Borutu Rončeviću, ki pravi, da slovensko šolstvo potrebuje reset, saj mu kar same ponujajo argumente za to, da predvidene reforme šolstva tudi v resnici opravi.
Komentirajo lahko naročniki