Umetna inteligenca lahko učencu pomaga, da nekaj bolje razume, lahko pa začne delo opravljati namesto njega. Prav tu vidi komunikolog Dejan Verčič eno večjih nevarnosti nove tehnologije. Učenec, ki jo uporabi kot pomoč, bo ob nalogi še vedno razmišljal. Tisti, ki ji prepusti celotno delo, lahko na koncu odda prav tako dobro nalogo, a od nje odnese precej manj.
»Bralci bodo zmagovalci,« je zapisal za Večer. Kot primer izpostavlja dva učenca pred isto nalogo. Prvi jo najprej poskuša rešiti sam, nato umetno inteligenco uporabi tam, kjer se mu zatakne. Drugi ji preprosto naroči, naj nalogo napiše namesto njega. Končni izdelek je lahko pri obeh brezhiben, toda pot do njega je povsem drugačna. Pri eni nalogi to še ne pomeni veliko, če pa se tak način dela ponavlja mesece in leta, se razlike začnejo kopičiti.
Verčič podobno opozarja tudi pri pisanju. Človek pogosto šele med pisanjem ugotovi, kaj pravzaprav želi povedati. Išče pravo besedo, popravi stavek, spremeni argument in pri tem izostri tudi lastno misel. Če celoten ta postopek prepusti stroju, sicer hitreje pride do urejenega besedila, vendar preskoči del dela, pri katerem se razvija mišljenje.
Z besedami ne izražamo zgolj že izdelanih misli. Misel se v izražanju tudi oblikuje
Še pomembnejše pa je vprašanje, kaj bo to pomenilo za otroke iz različnih okolij. Otrok, ki ima doma knjige, pogovore, spodbudo in starše, ki mu znajo pokazati, kako umetno inteligenco uporabljati pametno, bo imel precej drugačno izhodišče kot otrok, ki takšne podpore nima. Pri enem bo umetna inteligenca dodatno orodje za učenje, pri drugem lahko hitro postane predvsem bližnjica do narejene domače naloge.
Tu ima po Verčičevem šola eno ključnih nalog. Ni dovolj preverjati, ali je učenec nalogo napisal sam. Pomembneje je, ali je pri njenem nastajanju tudi razmišljal, znal pojasniti svoje trditve in razumel to, kar je oddal. Prav otroci, ki takšne podpore doma nimajo, so pri tem najbolj odvisni od šole.
In prav tu se pokaže paradoks umetne inteligence. Orodje, ki naj bi znanje približalo vsem, lahko ob napačni uporabi razlike med otroki še poveča. Odgovor bo dobiti vse lažje. Veliko težje pa bo vedeti, ali je ta odgovor sploh dober.
Ko se prebijamo skozi zahtevno besedilo, tehtamo različne razlage in podvomimo o lastnem razumevanju, se učimo razlikovati med tem, kar zveni prepričljivo, in tem, kar nas upravičeno prepriča.
Komentirajo lahko naročniki